Demokracija, mediji in (dez)informacije

Slika je simbolična. Vir: Pixabay.com

V zdravem in uspešnem demokratičnem okolju lahko državljani svobodno izražajo svoje mnenje, izbirajo politične voditelje in sooblikujejo svojo prihodnost. Demokracija v EU se spopada z različnimi izzivi – od naraščajočega ekstremizma in vmešavanj v volitve do širjenja zavajajočih informacij in groženj novinarjem.

Državljani morajo imeti možnost, da volilne odločitve sprejemajo v javnem prostoru, v katerem lahko ljudje svobodno izražajo različne poglede in kjer so na voljo resnične ter preverjene informacije.

Akcijski načrt za evropsko demokracijo želi z naslednjimi ukrepi okrepiti vlogo državljanov in pripomoči k oblikovanju trdnejše demokracije v EU:
– spodbujanje svobodnih in poštenih volitev,
– krepitev medijske svobode,
– boj proti dezinformacijam.

Svoboda medijev in boj proti dezinformacijam

Dezinformacije škodujejo naši družbi, saj spodkopavajo zaupanje v institucije in medije, ogrožajo volitve, otežujejo sprejemanje informiranih odločitev in ovirajo svobodo izražanja. Prav tako so še vedno na udaru mediji in novinarji, ki se pri svojem delu soočajo s številnimi ovirami, tudi grožnjami in nasiljem.

Svoboda medijev je temeljna vrednota Evropske unije, podprta s številnimi nedavnimi pobudami.

Leta 2020 je mehanizem EU za zaščito zagovornikov človekovih pravic koristil več kot 400 novinarjem, EU pa je sprejela pomembne ukrepe za podporo novinarjem, neodvisnim medijem in boju proti dezinformacijam v okviru pandemije v številnih regijah.

V preteklem letu je EU večkrat obsodila ustrahovanje in nadlegovanje neodvisnih novinarjev v državah po svetu. EU je tudi prek svojega posebnega predstavnika za človekove pravice še naprej sodelovala s preganjanimi neodvisnimi novinarji in posredovala v podporo pridržanim novinarjem in blogerjem.

Predogi EU za izboljšanje medijske krajine

Da bi okrepila svobodo in pluralnost medijev ter novinarjem zagotovila varnejše delovno okolje, v katerem bodo lahko opravljali svoje delo brez strahu in ustrahovanja, bo EU:
– predlagala priporočilo za varnost novinarjev,
– predstavila pobudo za omejitev zlorabe tožb zoper udeležbo javnosti (SLAPP),
– tesno sodelovala z državami članicami v okviru strukturiranega dialoga in zagotavljala trajno financiranje projektov o pravni in praktični pomoči novinarjem v EU in drugod,
– predlagala nadaljnje ukrepe v podporo medijskemu pluralizmu ter za povečanje transparentnosti lastništva medijev in državnega oglaševanja, tudi z novim orodjem za spremljanje lastništva medijev.

Povsod je treba spodbujati in varovati svobodo obveščanja in svobodo govora. To je v interesu vseh. EU bo še naprej nasprotovala vsem omejitvam svobode izražanja in cenzuri, tako na spletu kot drugje, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom o človekovih pravicah.

Svoboda medijev je temelj demokratičnih družb, ki lahko uspevajo le, če imajo državljani dostop do zanesljivih informacij in lahko sprejemajo ozaveščene odločitve. Svoboda medijev pomeni varnost za vse; svobodnim medijem, akademski skupnosti in civilni družbi je treba omogočiti, da prispevajo k spodbujanju odprte razprave, ki je ne moti ne domače ne tuje zlonamerno vmešavanje.

Prispevek je nastal v sklopu projekta Europe at your doorstep / Evropa na našem pragu, ki ga izvaja Zavod PIP, sofinanciran pa je s sredstvi Evropske unije

Oddaj komentar