Po srčnem zastoju danskega nogometaša Christiana Eriksena, ki se je zgrudil na sobotni tekmi, se pojavljajo številna vprašanja, zakaj je do tega prišlo. Enoznačnega odgovora, zakaj nastanejo motnje ritma, ni, zato je toliko bolj pomembna preventiva, s katero lahko diagnosticirajo precej srčnih bolezni, pojasnjuje kardiologinja Katja Ažman Juvan.
S preventivnimi pregledi vrhunskih športnikov po besedah kardiologinje ugotovijo precejšnji del bolezni, ki lahko privedejo do motenj srčnega ritma oz. srčnih zastojev, vseh pa ne. Tega se zavedajo in zato poudarjajo pomen tega, da je na športnih objektih in prizoriščih dostopna čim prejšnja medicinska pomoč.
V primeru srčnega zastoja je za uspešno oživljanje namreč ključno hitro ukrepanje
“Čas je odločilnega pomena. Ob sumu motnje ritma, srčnega zastoja je treba čim prej začeti z oživljanjem. Ne samo zdravniki, ampak tudi igralci, sodniki, ki so tam najbližje,” je poudarila Ažman Juvanova v današnji izjavi za medije.
Krajši kot je čas med zastojem srca in začetkom oživljanja, manjša je verjetnost za posledice, predvsem na možganih. Možgansko tkivo namreč najhitreje utrpi škodo zaradi pomanjkanja kisika. Kot je dejala Ažman Juvanova, so približno štiri minute meja za začetek oživljanja.
Vzroki, ki privedejo do motenj ritma ali srčnih zastojev, so do 35. leta drugačni kot pri starejši populaciji. Pri starejših je daleč najpogostejši vzrok za težave s srcem ateroskleroza koronarnih arterij. Pri mlajših pa so bolj pomembni podedovani ali prirojeni vzroki, npr. bolezni srčne mišice in spremembe na celičnem nivoju, ki se ne vidijo na sliki z ultrazvokom ali magnetno resonanco.
Za motnje srčnega ritma so od pet- do devetkrat bolj ogroženi moški, tveganje pa se po obdobju menopavze za ženske izenači. Dejavniki tveganja so med drugim genetski, vzrok pa je lahko tudi v prehranskih dodatkih. “Raziskave vedno znova ugotavljajo, da je nečistih od 25 do 45 odstotkov dodatkov na trgu,” je dejala Ažman Juvanova. Do tega lahko pride zaradi želje po povečanju učinkovitosti dodatkov ali pa zaradi malomarnosti v postopku proizvodnje.
O vzrokih za motnje srčnega ritma pri danskem nogometašu še ne more govoriti, saj preiskave še niso zaključene oz. rezultati javnosti niso znani
“Obstajajo primeri, ko jasnega vzroka niti ne ugotovijo, ampak je motnja ritma edini dogodek, ki se je zgodil. V ozadju je lahko marsikaj, od bolezni srčne mišice do bolezni na nivoju celic, ki se kažejo z električnimi motnjami,” je pojasnila.
Tipične težave, ki se kažejo pri srčnih boleznih, so na primer bolečine v prsih, predvsem med naporom, omotice, vrtoglavice, izguba zavesti, prekomerna utrujenost in zadihanost ter občutek nepravilnega bitja srca. “Je pa nenadni zastoj srca pogosto prvi znak česarkoli, povsem nenapovedano,” naštela kardiologinja in dodala, da so tudi športniki s srčnimi boleznimi, ki nikoli nimajo nobenih težav.
Ko pa se motnja srčnega ritma enkrat zgodi, je verjetnost, da se ponovi, veliko večja. Fizična preobremenitev sicer ne sproža motenj ritma, če k temu ni neke nagnjenosti zaradi bolezni, je še pojasnila.
Verjetnost, da se bo Eriksen vrnil na nogometno igrišče, je po oceni Ažman Juvanove zelo majhna. To je sicer odvisno tudi od zakonodaje in okolja. V Sloveniji je zakonodaja na primer takšna, da zdravnik odgovarja s svojim podpisom za igralca, ki mu dovoli še naprej trenirati in tekmovati. V nekaterih državah je to urejeno bolj demokratično ter je v ospredju skupna odločitev zdravnika in športnika, je dejala.
V Sloveniji so preventivni pregledi športnikov po njeni oceni zakonsko zelo dobro urejeno in definirani, a je praksa nekoliko drugačna
Osrednja težava ostaja financiranje, ki ni povsem dorečeno, zato stroka veliko dela na ozaveščanju ljudi, naj vlagajo tudi v svoje zdravje, ne samo v športno opremo in treninge. “Avtomobile redno vozimo na preglede, sebe malo manj, pa ne bi bilo slabo,” je sklenila kardiologinja, sicer tudi vodja sekcije za športno kardiologijo pri Združenju kardiologov Slovenije.
vir: lokalec.si
