V Glaserjevem salonu z galerijo v Malečniku bo v četrtek, 21. aprila 2022, ob 19. uri, potekala otvoritvena slovesnost ob začetku 1. Glaserjevega festivala. Otvoritev bo spremljalo odprtje razstave: Ko zgodbo o pozabljeni malečniški preteklosti pripovedujejo arhivi. Prvič bodo na ogled nekatere originalne listine iz Glaserjevega obdobja. Več: www.glaser.rkc.si
Glaserjev festival bo trajal od 21. do 25. aprila 2022, poteka pa pod častnim pokroviteljstvom rektorja Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravka Kačiča. Rektor Kačič bo festival 21. aprila 2022 tudi otvoril.
V petih dneh se bodo zvrstili različni dogodki za otroke in odrasle (plakat je priložen).
Soorganizatorji 1. Glaserjevega festivala so: Pokrajinski arhiv Maribor, Nadškofijski arhiv
Maribor, Osnovna šola Malečnik in Župnija Sv. Petra pri Mariboru v Malečniku.
Odbor za pripravo Glaserjevega festivala sestavljajo: Darinka Budja, OŠ Malečnik; mag.
Nina Gostenčnik, direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor; Stanislav Kocutar, novinar RTV
Slovenija; dr. Aleš Maver, docent za srednjeveško zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze
v Mariboru; Primož Premzl, vodja umetniškega kabineta; mag. Lilijana Urlep, arhivistka v
Nadškofijskem arhivu Maribor in doc. dr. Sebastijan Valentan, župnijski upravitelj v
Malečniku.
Glaserjev festival nosi ime po duhovniku, pesniku, pisatelju, prevajalcu in narodnem buditelju Marku Glaserju (1806 – 1889), ki je skoraj pol stoletja vodil župnijo v Malečniku.
Je nesporno ena najpomembnejših osebnosti tako za slovensko kot tudi avstrijsko Štajersko in Koroško, saj mu je škof Anton Martin Slomšek, s katerim sta bila osebna prijatelja, zaupal največjo skrb pri prenosu škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor. Zaradi izrednih zaslug je Slomšek cesarju predlagal, da Marka Glaserja povzdigne v naziv častnega kanonika.
Svoj predlog je utemeljil z besedami, da je prav Glaser eden največjih dobrotnikov in pospeševalcev tega za Cerkev in državo tako imenitnega dejanja. Visoko odlikovanje je s cesarskega dvora prišlo 6. novembra 1859, le dva meseca po tem, ko je Slomšek zasedel škofijski sedež v Mariboru.
Slomšek je Glaserja še prej, 1. septembra 1859 imenoval za sodnika pri cerkvenem
sodišču v Mariboru. Posledično je Glaser zaslužen za to, da je Maribor ostal slovenski, da ima akademske ustanove, ki so se skozi zgodovino razvile do te mere, da govorimo danes v
Mariboru o superračunalniku, ki spada med 50 najmočnejših na svetu. Marko Glaser je bil
odlikovan tudi z viteškim križcem reda Franca Jožefa.
Marko Glaser je v Malečniku in širše kot župnik pustil ogromen pečat
Pozidati je dal kapelice znamenitega križevega pota na Gorco, furlanski slikar Brollo je v njegovem času poslikal tako župnijsko kot romarsko cerkev Matere božje na Gorci (štajerski gotski biser), obnovil je oltarje, prenovil župnišče in gospodarsko poslopje z najstarejšo prešo v kraju, bil je med začetniki šmarnične pobožnosti na Slovenskem.
Prizadeval si je za to, da bi tudi dekleta prišla do izobrazbe in v ta namen zgradil samostan in iz Eggenberga v Malečnik pripeljal šolske sestre, ki so začele z vzgojno-izobraževalno dejavnostjo. Za kmete je prirejal sadjarske tečaje in sploh bil prenovitelj duhovnega in kulturnega življenja v kraju in tudi izven njega.Vljudno Vas torej vabimo na 1. Glaserjev festival.
