Glazerjevo nagrado za življenjsko delo v letu 2022 prejme dramaturg, režiser, dramatik, scenarist, pisatelj in mislec Vili Ravnjak. Glazerjeve listine za posamezne dosežke prejmejo Alenka Zupan, Boris Kolar in Mateja Pucko.
Glazerjeve nagrade, poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju, ki je večino svojega ustvarjalnega življenja preživel v Mariboru, so priznanja MO Maribor za življenjsko delo ali za posamične vrhunske dosežke na področju kulture. MO Maribor vsako leto podeli Glazerjevo nagrado za življenjsko delo ter tri Glazerjeve listine za pomembne dosežke v krajšem časovnem obdobju.
Alenka Zupan
Glazerjevo listino za konzervatorski opus zadnjih dveh let, s poudarkom na prenovi Sodnega stolpa prejme umetnostna zgodovinarka in konzervatorska svetnica gospa Alenka Zupan. Nagrajenka gospa Alenka Zupan je s sodelavci, specialisti na različnih področjih, gradbeno-tehničnem, arheološkem, kiparskem in restavratorskem sodelovala na več objektih starega mestnega jedra Maribora. V zadnjem času na območju, kjer je bilo prvotno kulturno in ekonomsko središče mesta, na Vojašniškem trgu ter v njegovi neposredni soseščini. Tako je že več let nepogrešljiva pri večjih projektih, ki ohranjajo kulturno dediščino mesta in s tem poudarjajo njegov zgodovinski urbani značaj. Izpostavljamo njen konzervatorski presežek: obnovo Sodnega stolpa. Ta je po najvišjih spomeniško-varstvenih merilih prenovljen in oživljen z novo vsebino. Ohranjene in prezentirane so avtentične stavbne značilnosti (fasada in njena členitev, naklon strehe, gabariti, vizualne posebnosti, gradbeni materiali), s premišljeno uporabljenimi sodobnimi arhitekturnimi in tehničnimi rešitvami ter estetsko minimalistično notranjo opremo nudijo pogoje za raznovrstno kulturi in druženju namenjeno prostornino. Revitalizacija Sodnega stolpa z minoritskim in žičkim kompleksom zaključuje najstarejši del srednjeveškega Maribora, kjer se je v zadnjih letih tudi po zaslugi konservatorske svetnice Alenke Zupan vzpostavil nov, zelo privlačen kulturno-urbanistični ambient mesta. Njeno skrbno delo v strokovnem in kulturnem smislu navdušuje s pretanjenim posluhom za arhitekturno-zgodovinske vidike mesta, potrebe sodobnega sveta ter z interdisciplinarnim pristopom ohranjanja in prezentiranja kulturne dediščine. Povedano ima odločilen vpliv na kulturno in duhovno podobo mesta.
Boris Kolar
Glazerjevo listino prejme slovenski pisatelj dr. Boris Kolar, in sicer za pripovedni deli Trinajst (2020) in Potopimo Islandijo (2021). Kolar že dalj časa postopoma gradi literarni izraz, ki vključuje: aktualne teme, slogovno in jezikovno izbrušenost, distanco do upovedovanega ter idejno jasnost. V obeh književnih besedilih, tematizira osrednja vprašanja današnje družbe – razmerje človeka do živalskega sveta, narave in sočloveka. Kolarjeva strokovna in etična ter literarno-umetniška drža, ta v ospredje postavlja sožitje človeka z naravo, bralcu ni podana na preproste, enodimenzionalne načine, marveč v razgibani in domišljeni zgodbi. Ob povedanem cenimo, da avtor idejne izčiščenosti, kakor je večkrat v navadi, ne išče v tendencioznosti ter moraliziranju, v instrumentalizaciji, marveč etično sporočilo ostri prek humorja. Zaradi slednjega kakšno snov obravnava z ironične distance, a ta ni vzvišena ali popačena, ampak bralca nagovarja na elementarnem nivoju ter ga v mnogih sporočilih opozarja na zares pomembno. Komisija izpostavlja še uporabljena jezikovna sredstva in slogovne učinke, ti namreč variirajo različne sporazumevalne lege ter predvsem funkcionalno utemeljeno gradijo enovit, ilustrativen in privlačen literarni izraz. Povedano je v slovenskem književnem prostoru našega časa velika odlika, zato ne preseneča, da je avtorjevo delo dobilo zavidljivo dosti prostora v osrednjih slovenskih medijih. Pripovedna proza Borisa Kolarja prepriča tudi zato, ker avtor v času, ko ekonomska logika in kapital obvladujeta javno ter zasebno sfero, empatično usmerja k čutenju narave in prek nje človeka samega.
Mateja Pucko
Glazerjevo listino za vlogi Mae v Mački na vroči pločevinasti strehi Tennesseeja Williamsa in Joži v Pipanovi dramatizaciji Jančarjevega romana To noč sem jo videl prejme gledališka igralka gospa Mateja Pucko. Gospe Mateje Pucko vloga Mae v Williamsovi mojstrovini Mačka na vroči pločevinasti strehi ni zanimala kot reprezentacija pogoltne malomeščanske matere, ki išče pripadajoči delež dediščine, marveč je nagrajenka za izhodišče vzela ljubezen in poteze grabežljivke zamenjala z lastnostmi dobre ter skrbne žene. Z nenadkriljivo močjo obrazne in telesne izraznosti je oblikovala Mae kot neagresiven kontrapunkt Maggie. Igralkino oblikovanja vloge je z dramaturškega stališča vplivalo na razmerja ključnih sil drame in mariborski izvedbi dalo pomembne vsebinske poudarke. Senzibilno kreacijo, ta je znotraj konvencionalnega pristopa našla nove evokacije, s tem pa temeljito izpostavila vlogo, je Mateja Pucko ustvarila še predstavi To noč sem jo videl. Njena upodobitev grajske gospodinje Joži je brez dvoma vrh igralkinih dolgoletnih študij, pridobljenih izkušenj, občutljivosti, izostrenega posluha za oblikovanje likov in smisla za kolektivne scene, recimo z Jeranekom. K temu dodajamo še nagrajenkino odlično variiranje dveh zelo različnih igralskih pozicij – stare in človeško uničene ženske ter retrospektivno upodabljanje mlade osebe. Ker Joži v Pipanovi realizaciji romana izpostavlja nekatera ključna mesta Jančarjevega tragičnega diskurza, bi Mateja Pucko lahko hitro zapadla v patos ali instrumentalizacijo etične ideje. To se ne zgodi, ampak igralka z veliko preciznostjo, senzibilnostjo in posluhom za celoten tekst sporoča tragiko človeka, ki se je rodil v napačnem času ter napačnem kraju.
Prejemnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo v letu 2022 je Vili Ravnjak.
Glazerjevo nagrado za življenjsko delo prejme dramaturg, režiser, dramatik, scenarista, pisatelj in mislec Vili Ravnjak. Nagrajenec je najbolj kompleksna slovenska dramaturška osebnost.
Njegova gledališko-dramaturška dialektika je šla skozi različne faze, začel je kot gledališko angažiran dijak, nadaljeval kot vsestransko aktiven študent dramaturgije, dalje dramatik, televizijski in filmski scenarist, pisec dramaturških esejev, režiser; ustvarjalno sintezo je opravil kot večletni vodja Drame SNG v Mariboru in kasneje kot dramaturg. Ob zares velikem številu uspešnih dramaturgij, poudarjamo še dvoje: pripravljanje gledališko-estetskega prostora za uspešno realizacijo svetovno znanega režiserja Tomaža Pandurja in nagrajenčevo sistematično povezovanje gledališča z globokimi duhovnimi premisleki. Če zdaj ne poudarjamo njegove študentske dejavnosti oziroma podlag njegovega kasnejšega gledališkega razvoja in duhovno-umetniškega nazora, je treba evocirati premike, ki jih je kot vodja Drame opravil sredi devetdesetih let. Takrat je tradicionalnost miselno pronicljivo in teoretsko podprto nadomeščal s sodobnimi prijemi, denimo, s postmodernističnimi. K odličnemu vodenju mariborskega gledališča sodijo tudi njegova vabila znanim režiserjem in seveda sam repertoar Drame – tu brez težav ugotovimo vrsto velikih in uprizoritveno zahtevnih del ter hkrati posluh za recepcijske interes občinstva. Povedano je mariborsko Dramo umestilo med pomembne gledališke hiše. Ravnjakovo delo dramaturga in vodje mariborske Drame zaznamujejo vrhunske kreacije. V njih nagrajenec prek odličnega poznavanja gledališča in domišljene idejne globine različne poetike ter kanonizirana sporočila sintetizira z ontološkimi vprašanji. Zmeraj v okvirih dialoga klasičnega in sodobnega. Nagrajenec je duhovno in estetsko temeljito zaznamoval repertoar mariborskega gledališča ob tem pa s svojim bogatim knjižnim opusom presegel njegove meje ter ustvaril odprt stik z mnogimi aktualnimi temami časa.
Slavnostna podelitev Glazerjevih nagrad bo 1. aprila 2022 v Minoritski cerkvi na Vojašniškem trgu.
