Ptuj se bo čez nekaj dni ponovno prelevil v slovensko pustno prestolnico. 59. Kurentovanje bo med 15. februarjem in 5. marcem z bogatimi etnografskimi, umetniškimi in zabavnimi vsebinami na ulice mesta privabilo na tisoče kurentov, etnografskih likov in mask, pričakujejo pa tudi več kot 100.000 obiskovalcev. Povorke, prikazi domačih etnografskih likov, koncerti, umetniški in dobrodelni dogodki ter plesi v maskah, dogodki v okoliških vaseh, kulinarična razvajanja in še veliko več bodo spremenili Ptuj v karnevalsko mesto.
Kurentovanje tudi letos ohranja zastavljen program v treh sklopih: etnografskem, karnevalskem in umetniško-dobrodelnem sklopu prireditev. Tradicionalno ptujsko Kurentovanje je eden največjih evropskih in svetovnih etnografskih festivalov. Tudi letos se je pričelo na Svečnico, s Kurentovim skokom. 22. februarja se bo zgodil 11. Mednarodni slikarski Ex-tempore Ptuj Karneval, največja likovna prireditev v okviru Kurentovanja. Dan kasneje sledita tradicionalna dobrodelna Obarjada ter Otvoritvena etno povorka. Ob tej priložnosti bo županja predala mestno oblast 17. princu karnevala. 1. marca se obeta nočni spektakel, pred tem pa še dobrodelna dražba likovnih del »Bejži čopič, kurent gre«. 2. marca se bo zgodil Mestni pustni korzo, ki bo v znamenju 1950. obletnice od prve omembe Ptuja. 3. marca sledi tradicionalna Mednarodna karnevalska povorka, ki predstavlja vrhunec Kurentovanja. 4. marca bodo ulice zavzele najmlajše maske, na Povorki otrok iz vrtcev, 5. marca pa se letošnji festival zaključuje s Pustnim torkom in pokopom pusta.
Županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek je izrazila ponos na mesto, ki s seboj nosi tako poseben značaj. »Kurentovanje postavlja Ptuj na evropski zemljevid. Je blagovna znamka, na katero smo lahko ponosni Ptujčani in vsi Slovenci. Je dediščina, ki jo moramo predstaviti svetu, da pripeljemo svet sem, v naše kraje.« Organizacija Kurentovanja poteka pod okriljem Javnega zavoda za turizem Ptuj, ki je tudi letos pripravil zanimiv program. Županja je ob tem dodala: «To obdobje je odlična priložnost za povezovanje in sodelovanje naše lokalne skupnosti. Naloga vseh nas, ki smo danes zbrani tukaj pa je, da omogočimo, da bo 59. Kurentovanje nepozabno za obiskovalce, nastopajoče in tudi za nas, ki ga pripravljamo.«
Bogato dediščino Ptuja z okolico, zakoreninjeno v poganski mistiki osrednjega pustnega lika kurenta in ostalih etnografskih likov, je leta 2017 prepoznal tudi UNESCO. Obhode kurentov je uvrstil na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Da je ptujsko Kurentovanje resnično eden najstarejših in največjih karnevalov v Evropi, je v svojem nagovoru potrdil Branko Brumen, predsednik organizacijskega odbora Kurentovanja in generalni sekretar FECC (Evropske federacije karnevalskih mest). »Ptuj bo za 11 dni postal največji etnografski muzej nesnovne kulturne dediščine človeštva na prostem. Na letošnjem Kurentovanju recimo pričakujemo 20 tujih skupin iz enajstih držav; iz Romunije, Hrvaške, Bolgarije, Makedonije, Italije, Turčije, Češke, Avstrije, Srbije, Slovaške in Črne Gore. Pričakujemo kakšnih 2.000 kurentov, obiskalo nas bo tudi precej pomembnih gostov iz Slovenije in iz tujine. Posebnost bo srečanje štirih likov, ki so pod okriljem UNESCO-a: Kurentov, Buš, Zvončarjev in Sourvakarjev.«
Srečanja z novinarji se je udeležil tudi 17. princ ptujskega karnevala baron Jakob Zekel Videmski, ki bo 23. februarja za nekaj dni prevzel oblast na Ptuju. »S tem dejanjem mesto postane karneval, Ptuj pa uradna slovenska pustna prestolnica. Vladal bom modro, povezovalno in pravično ter vse svoje moči napel v to, da bodo na Ptuju in v okolici v tem času na prvem mestu kurenti, kopjaši, plesači, Jureki in Rabolji, medvedi, dornavski cigani ter drugi tradicionalni in domišljijski liki.« Princ, katerega pravo ime je Darko Cafuta, nosi kurentov duh v sebi od zgodnjega otroštva, saj so mu že kot majhnemu fantiču nadeli kurentovo opravo. Ohranjanje tradicije, starih šeg in navad je praktično zraslo z njim in predstavlja del njegovega vsakdana.
Po besedah predstavnice organizatorja programa v Karnevalski dvorani Jasmine Kokol so priprave v polnem teku in potekajo v skladu z načrti. »Dnevno-nočni zabavni del programa letošnjega Kurentovanja bo sestavljalo šest nočnih in pet dnevnih dogodkov.« Pričeli so že minuli četrtek, nadaljujejo ta petek s študentskim pustovanjem in v soboto s tradicionalnim koncertom Severine. Kot je še povedala Kokolova je izvedba programa v dvorani že lani pokazala številne prednosti, ki so jih letos še nadgradili in obljublja, da bo zabava vrhunska.
Organizacija Kurentovanja že tretje leto poteka pod okriljem Javnega zavoda za turizem Ptuj. Njegova direktorica Katja Gönc je ob tej priložnosti poudarila, da je Ptuj vedno bolj iskana turistična destinacija. »V Zavodu za turizem Ptuj vemo, da je Kurentovanje z bogastvom izročil in dogajanja eden od stebrov naše turistične ponudbe. Globoko zraščen s ptujsko dušo je tako avtentičen, da privlači goste od blizu in daleč. Tudi zato želimo s Kurentovanjem ustvarjati izjemno izkušnjo in priložnost, da Ptuj postane ciljna destinacija za tiste, ki cenijo etnografsko pustno kulturno dediščino. Letos bo v programu sodelovalo 54 etnografskih skupin, od tega 33 skupin kurentov. Na otvoritveni etno povorki pričakujemo okoli 2.000 udeležencev, na mednarodni karnevalski povorki v nedeljo pa preko 2.500. Na Zavodu za turizem Ptuj se zavedamo, da je predvsem dogajanje tisto, ki privablja obiskovalce. Zato se skupaj z ekipo in vsemi institucijami, podjetji in društvi, ki smo vpeti v organizacijo Kurentovanja, trudimo, da bo izpeljano po najvišjih standardih in da bomo obiskovalcem pomagali ustvarjati nepozabne spomine. In ne nazadnje smo ponosni in hvaležni, da so nam tudi letos izkazali podporo sponzorji in prijatelji Kurentovanja, kar 27 jih je. Brez njihove pomoči Kurentovanje ne bi bilo tako bogato in mistično, kot se obeta.«
