Veseli december je mimo. Maribor je prazen, na ulicah tišina in lučke počasi izginjajo. Nikjer nikogar. Prvi dnevi v januarju me vseeno ponesejo nazaj v leto, ki je za nami. Prehitro je minilo. Kam, kaaam se ti vedno tako mudi se nasmejim:) Dneve sem imela kar vedno zapolnjene, včasih mi je zmanjkalo časa, da bi naredila vse, kar sem želela.
Zase lahko zagotovo rečem, da je bilo uspešno. Vse kar sem si zastavila, sem dosegla. Na nekaterih področjih celo presegla pričakovanja. Izkoristila sem ga maksimalno in zato sem preprosto srečna. Za te občutke so v veliki meri odgovorni tudi ljudje v mojem okolju. Tisti pravi, iskreni, ki so preprosto tukaj. Družina, prijatelji, znanci, neznanci..
Vsakdo mi je nekaj prinesel v tem letu, pa tudi odnesel. Leto polno odnosov, takšnih in drugačnih, starih zgodb in novih poznanstev. Čustveno je bilo zame najtežje, po drugi strani pa tudi najlepše. Veliko sem zaključevala, na različnih področjih. Največ pa ravno v odnosih z ljudmi. Sama rada sproti rešujem in če je potrebno, tudi zaključujem odnose – vezi, kjer se ne počutim dobro. Življenje je prekratko, in ne dovolim si, da za sabo vlačim stare zgodbe. Sem zelo čustven človek. 
Rada imam življenje, ljudi v njem in vse kar se mi dogaja. In ni me strah tega tudi pokazati. Velikokrat jočem, zaradi lepih in dobrih pa tudi slabih občutkov. Ampak to je preprosto življenje.
Ljudje smo kot baloni, vsi se bojimo, da ne počimo na tej poti, kjer nas vodi veter.
Vsakdo od nas ima nekoga, ki ga nima v svojem življenju. Sami moramo za to poskrbet, da tiste posebne, edinstvene nikoli ne spustimo..Saj nam bo mogoče že jutri žal, da smo ga spustili, tja nekam v zrak, od koder se nikoli več ne vrne.
