Danes sem bila zopet soudeležena v pogovoru o zdravi prehrani. Name je letelo kup vprašanj: kako to, da nisem nikoli prehlajena, da sem polna energije in optimizma, pa nisem več najmlajša, kako to, da je moja zdravstvena kartoteka prazna, pa sem na svetu že dobrega pol stoletja, kako imam čas sama pripravljati obroke hrane, pa pripravljati shranke, kozmetiko in čistila, pa še delati na vrtu, njivi in biti v službi, kako mi uspe kupovati naokoli in ne v supermarketih… Gre!
Naše življenje je umeščeno v čuden čas. Lahko si marsikaj privoščimo (eni skoraj vse), a smo po drugi strani vedno bolj bolni, utrujeni, vedno manj zadovoljni s svojim življenjem, nesrečni in zelo odtujeni ter brez pravih vrednot. Masovno kupovanje in potrošništvo povzroča, da sploh ne vemo več kaj si želimo. Ničesar več ne znamo ceniti, se razveseliti, ne znamo več prisluhniti telesu. Ne vemo kaj bi vse kupili, kaj bi kuhali, a hkrati zavržemo ogromno količino hrane, po drugi strani pa je milijarda ljudi sestradana.
Včasih dobim kar kakšen siv las, ko ljudje rečejo: “Saj bi jedli, a zdrava in ekološka hrana je takooo draga.” Res je, da z vsemi nadaljevankami ne boste na tekočem, če boste šli nekajkrat na sprehod v gozd, na travnik in nabrali čudovite rastline za solate, čaje, juhe, shranke, začimbe… In ta hrana je brezplačna (vsaj za zdaj). Tudi na balkonih in okenskih policah marsikaj zraste. Veliko je kmetov, predvsem ekoloških, kjer vam bodo za občasno pomoč pri (ročnih) opravilih z veseljem odstopili nekaj pridelka. V času polne zrelosti si boste lahko pripravili tudi shranke. Vaši otroci vam bodo hvaležni za sprehode ali izkušnjo na kmetiji, da o kakovostni, zdravi hrani, niti ne govorim. Tako se naučimo tudi ceniti hrano in spoštovati ljudi, ki jo pridelajo. Druženje ob delu pa nas dela notranje zadovoljne in srečne. To so stvari, ki nam in otrokom ostanejo v spominu, ne pa postopanje v velikem centru.
Hrana po nastanku izvira iz narave in nezdrave hrane v naravi ni. Takšno je naredil človek. Bodisi s strupenimi škropivi in gnojili, včasih z neznanjem, v glavnem pa zaradi kapitala in pohlepa. Ljudje kot ovce sledijo propagandnim reklamam. Če vidijo napis akcija, je to nekaj kar prav gotovo morajo imeti, navdušeno sprejmejo vsako novotarijo, ki jo preberejo v trač revijah, slišijo v fitnesu, v intervjuju znane igralke… Po spletu kupujejo super živila in zvarke za to in ono težavo in za večno mladost. Ker je moderno, v hrani ne sme biti laktoze in ne glutena. Kruh je pravi greh in mleko prepovedano. Ljudje so navdušenci eksotike – vse tuje je veliko boljše (a pozabljamo, da je bila hrana na trgovskih policah nabrana kdove kdaj in je prišla kdove od kod, da je pridelana in predelana po čudnih postopkih in že pripravljena vsebuje za pravo košarico sestavin). Moj kruh recimo vsebuje samo sveže mleto polnovredno moko, vodo in sol. Jogurt je iz kozjega mleka iz bližnje kmetije, brez dodatkov. Kosilo pripravljeno iz zelenjave, ki je še tik pred obrokom uspevala na gredici…
Predlog za obrok: polnozrnate testenine (ajdova ali prosena kaša) z dodanimi šparglji z vrta (ali divjimi, nabranimi v naravi), domač paradižnik, vložen v oljčnem olju in nekaj svežih zelišč s skledo solate, regrata. Ne boste lačni in ne boste bolni. Alternativa špargljem je čemažev pesto, koprive (iz narave) ali druga zelenjava z vrta, ki je bo kmalu na pretek. Tudi pečena jajčka z zelišči ali jajčna omleta z divje rastočimi rastlinami ali zelenjavo z vrta s solato zadostuje za kosilo zadostuje, pripravljeno v manj kot 15 minutah. Potem pa čaj iz nabranih zeli ali regratova kava. Izračunajte ceno takšnega kosila, presenečeni boste. In takšna so moja kosila. Brez kompliciranja, hitro pripravljena z obilico zelišč in zelenjave, največ z balkona in vrta, česar nimam, pa je kupljeno pri bližnjih ekoloških kmetijah. To je hrana brez pesticidov, mineralnih gnojil, gensko spremenjenih organizmov, antibiotikov, hormonov in drugih neprimernih dodatkov v krmilih. To je hrana, ki ni prepotovala pol sveta in je vedno sezonska. Zakaj bi bili razvajeni? V paradižniku bom uživala od julija naprej pa vse do zmrzali, takrat se ga bom do sitega najedla in pripravila shranke, potem pa ga zopet z veseljem čakala. Mogoče bi bilo dobro, da bi se prehranjevalnih navad naučili pri prednikov: za praznik potica, sicer pa črni kruh, meso je kot priboljšek tu in tam, zelenjava, ki zraste v naši okolici… Jesti je treba vsakega po malo, raznoliko, po pameti. Ne premalo, predvsem pa ne preveč in predvsem sezonsko.
Vsak dan je potrebno kaj narediti tudi za svoj imunski sistem, ne pa le nekaj dni na leto, ko prek medijev izvemo, da so viroze in gripa na pohodu. Obilo zelenjave, sadje, česen, čebula, čemaž, doma “zvarjeni” čaji, kura ameriškega slamnika, matičnega mlečka, pa svežega zraka in veliko dobre volje. To so vsakdanje sestavine našega zajtrka.
Vsi imamo enako število ur na razpolago vsak dan. Poiščite si prioritete v svojem življenju. Zavedajte se, da je zdravje ena največjih vrednot in poskrbite za kvalitetno prehrano še preden zbolite.
Metka Ternjak Gomboc
