Pa saj to se v našem mestu ne dogaja, boste rekli. Pa se. In to velikokrat, na žalost ali pa na srečo, kakor vzameš.
Žal pa se ljudje premalokrat pogovarjajo o lepih stvareh, sploh kadar gre za prejeti denar, zelo veliko zgodb pa kroži o tem, kako nekdo ni prejel denarja, ki pa so po večini “baba čula, baba rekla”, brez preverjene zgodovine in celotnezgodbe.No, da vam povem tole zgodbo, ki je preverjena in je samo ena v nizu mnogih…
Danes je ta gospa, ki je ne bom omenjala po imenu, zelo hvaležna za nekatere odločitve, ki jih je sprejela in zelo hvaležna, da živi in ne životari. Danes ta gospa ve, kaj pomenijo finančna sredstva, ko se zgodi nekaj, česar ni načrtovala, ko se lahko posveti zdravljenju, brez da bi se obremenjevala z vprašanjem, kako bo plačala položnice, ker je v bolniškem staležu in ima manjši prihodek… Danes ta gospa »prekleto« dobro pozna pomen in smisel kvalitetnega zavarovanja.
Še pred dobrim letom pa ni bilo tako. Ko sem tistega dne prišla k njej, je bil najin pogovor povsem drugačen. Gospa je stara okrog 40 let in dela kot administratorka v enem podjetju. Njen mesečni prihodek znaša cca. 850 evrov. Ima 2 otroka stara 12 in 15 let, moža, ki zasluži tudi cca. 800 evrov in živijo v starejši hiši v okolici Maribora, ki sta jo podedovala. Poleti si privoščijo 10 dni dopusta na morju, imajo 1 družinski avto, za katerega odplačuje kredit in še en kredit, ki sta ga vzela za obnovo hiše preden so se preselili. Torej povprečna slovenska družina, bi rekla.
In ko se tako pogovarjava o življenju in stroških, ugotoviva, da so stroški prav takšni kot njun prihodek, torej »koliko zaslužiš….toliko zaružiš«, prihraniti na mesec kakšen evro je skoraj nemogoče. Kadar kateri od njiju zboli, si skoraj ne upa iti v bolniški stalež, ker se enostavno preveč pozna na prihodku. Ponudim ji nekaj predlogov, kako lahko zaščitiva njun prihodek, njuno zdravje in njuna otroka iz finančne plati, če se zgodi, da kdaj dalj časa ne more v službo zaradi bolezni ali nezgode. Posmehljivo me pogleda in reče: »Kaj vi mi boste plačali položnice in kredite, če bom v bolniški, ali kaj? Eh, saj pazim nase, kaj se mi pa lahko zgodi. Zbolela zagotovo ne bom, ker smo vsi v družini zdravi.«
Pravim ji: “Gospa, jaz vas razumem in tudi jaz si želim, da vam stvari tečejo, kot ste jih načrtovali. Včasih pa življenje postavi pred nas izzive, ki jih nismo načrtovali. Zagotovo poznate koga v svoji okolici, ki se je huje poškodoval ali zbolel za kašno težjo boleznijo.”
In ona prikimava in mi pove da ima prijateljico, ki je res zbolela za rakom na dojki in je že skoraj leto dni v bolniški. Bila je ne obsevanju in kemoterapijah in je popolnoma »povožena« od teh močnih zdravil in postopkov. Ta prijateljica dobiva veliko manjši prihodek, kot je bila plača in še mož je vmes izgubil službo. Vsak mesec zaostajajo z položnicami, ves čas je v stresu, kje bodo dobili denar, izposojajo si od sorodnikov, da bi si omogočila kakšno dodatno zdravljenje, pa sploh ne upa razmišljati, saj vse stane. Vmes, ko mi to razlaga, si briše solze. Še meni je hudo, čeprav slišim veliko takih zgodb.
»Rada bi ji pomagala, pa enostavno nimam, ker nam položnice vse poberejo,« še pravi.
Skupaj ugotoviva, da se to ne bi smelo dogajati in da res človek potrebuje denar, ko zboli.
Prav to je bil dovolj močan razlog, zaradi katerega se je gospa odločila za takšno zavarovanje, kjer sva poskrbeli, da bo v takšnem primeru, če zboli, dobila denar in da ne bo v takšni situaciji, kot je njena prijateljica. Obenem bo pa tudi privarčevala nekaj denarja za svojo pokojnino.
Ko se poslavljam, mi še reče »Saj ne vem, če bom to kdaj potrebovala, ampak se zdaj vseeno malo bolje počutim.«
Pomaham, se nasmejim in ji rečem: “Verjamem, da boste z veseljem na koncu, ob izteku police ta prihranjeni denar pametno potrošili in vam ne bo treba životariti v penziji.«
…mine dobro leto…in dobim klic.
Gospa pravi z zelo resnim glasom: »Maja, prosim pridite do mene, čimprej. Rabim vaš nasvet.«
Seveda se odzovem in pohitim k njej. S strahom in solzami v očeh mi pokaže bolniške izvide, kjer piše diagnoza: rak dojke.
Ne morem vam povedati, kako tisti cmok v grlu tišči ob takšnih trenutkih in kako se občutki žalosti in olajšanja mešajo.
Razloži mi, kako jo sedaj čakajo kemoterapije in da je seveda v bolniškem staležu. Noče se nikomur smiliti, zato samo možu pove za svojo diagnozo. Na internetu je poiskala možnosti zdravljenja in zasledila, da obstajajo določena naravna zdravila, ki pa stanejo cca. 300 evrov, potrebuješ pa jih za več mesecev. Sprašuje me kje bo dobila denar? Ali ji lahko pogledam če njeno zavarovanje kaj izplača in podobno.
Pomirim jo in jo objamem in ji rečem: “Draga moja, vem da bo vse ok. Uredili bova, da dobiš denar in da se lahko posvetiš svojemu zdravljenju in se ne sekiraš glede stroškov.”
Skupaj izpolniva obrazec, priloživa vso potrebno dokumentacijo in še isti dan nesem vse skupaj na zavarovalnico.
Čez 14 dni me gospa poklice in skoraj kriči v telefon: »Majaaaa, dobila sem nakazano 40.000 evrov!!! Maja hvalaaaa, da ste takrat bili pri meni in mi pravilno svetovali. Hvala, hvala, hvala.« In joka od sreče. Obe sva jokali.
Po tistem klicu sem seveda šla še osebno do nje in njenih besed ne bom nikoli pozabila. Rekla je: “Maja, sploh si nisem znala predstavljati, kakšen strah je to. Pa ne zaradi diagnoze, ampak zame je bil večji strah to, kako bomo finančno zmogli, če jaz nisem službi. In ta denar, Maja, ta denar mi zares pomaga, da me ne skrbi. Hvala, da delate to za ljudi. Sedaj razumem, kaj pomeni imeti dobro zavarovanje in dobro svetovalko.”
Wow, spet sem jokala. Zelo rada delam svoje delo in zelo rada pomagam ljudem do varnosti in do denarja, takrat, ko ga najbolj potrebujejo.
