Dravske elektrarne Maribor so predsedniku sveta delavcev izročile pisno opozorilo o odpovedi pogodbe Vladimirju Šegi zaradi nastopa v eni izmed televizijskih oddaj.
Očitajo mu, da je, ne da bi pridobil pisno pooblastilo za komuniciranje z javnostjo, nastopil na javni televiziji TV Maribor in komentiral poslovanje krovne družbe Holdinga Slovenskih elektrarn d.o.o. (HSE). V opominu so zapisali, da je komentiral izgube, cene proizvodnje MWe DEM ter omenjal apetite krovnih družb. S tem je, po besedah spodaj podpisanega generalnega direktorja Damjana Semeta, kršil interni akt delodajalca.
Zahteval umik opozorila, a neuspešno
Obrnili smo se nanj in ga zaprosili za odziv. Povedal nam je, da je ponovno prejel opomin pred odpovedjo delovnega razmerja na podlagi nekakšnega protiustavnega pamfleta oziroma (neveljavnega) komunikacijskega pravilnika skupine HSE in da je zahteval umik opozorila, saj meni, da z njim kršijo njegove ustavne pravice, a žal do umika ni prišlo: “Žal ni pravne varnosti pred samim opominom.”
“Gre za zastraševanje, ki pa žal v naši praksi ni redko,” poudarja
Sam je sicer pred upokojitvijo, zato meni, da nadaljnjih sankcij ne bo. “Dandanes opozarjamo na veliko luknjo, ki jo je ustvaril HSE. Mislim, da imajo vsi pravico izvedeti, kako je nastala in kdo je kriv za to, ne da bi koga pribijali na steno. Dejansko smo vsi davkoplačevalci to luknjo plačevali oz. jo bomo še dolgo.”
“Verjetno bi bilo precej bolj modro, če bi se krovna družba HSE ukvarjala s tem, kako omiliti nekaj stomilijonski fijasko, kot pa da se ukvarja z ustrahovanjem kritično mislečih. Žal so tovrstna ustrahovanja in poizkusi utišanja delavskih predstavnikov postali že kar ustaljena praksa poslovodstev, ki se v vsej svoji vzvišenosti že kar enačijo z družbami, ki jih vodijo.”
V nadaljevanju je dejal: “Aktualna sodna praksa, ki opozorilom pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi a priori odreka sodno varstvo, je kot taka vsekakor precej sporna. Priča smo vse bolj sistematičnim pritiskom na delavske predstavnike, katerih namen je jasen – odstranitev ali umiritev najbolj aktivnih med njimi. Vodstva podjetij oziroma delodajalci se namreč dobro zavedajo, da je predstavnike delavcev moč ustrahovati z grožnjo izgube zaposlitve. Čeprav večina teh »opominov« temelji na povsem nesmiselnih in za lase privlečenih obtožbah, se precejšnji del delavskih predstavnikov zaradi povsem upravičljivega eksistenčnega strahu enostavno »umakne«.”
Zato mora po njegovem mnenju država z ustrezno implementacijo konvencije MOD ter bolj jasnimi ukrepi na tem področju zagotoviti dejansko varstvo delavskih predstavnikov pred povračilnimi ukrepi delodajalcev: “Gre za sistemsko pomanjkljivost, ki počasi, a vztrajno krha sindikalno delo in delavsko soupravljanje v podjetjih. Tovrstnim praksam se je potrebno odločno upreti.”
Podana prijava kršitev in pobuda za ukrepanje na Inšpektorat RS: “Nesporno gre za še bolj nedopusten primer več kot očitne zlorabe delovnopravnih ukrepov za utišanje”
Združenje svetov delavcev Slovenije je na Inšpektorat Republike Slovenije naslovilo prijavo kršitev in pobudo za ukrepanje. “Nesporno gre za še bolj nedopusten primer več kot očitne zlorabe delovnopravnih ukrepov za utišanje in onemogočanje delavskih predstavnikov od zgoraj prvonavedenega. Tu gre namreč za v nebo vpijoč primer kršitve celo tudi elementarnih ustavnih človekovih pravic, ne zgolj delovnopravnih pravic delavca(ev). In sicer gre za ustavno pravico do »svobode izražanja« iz 39. člena Ustave RS, ki se glasi: »Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.« Dodatne utemeljitve nedopustnosti tega ukrepa verjetno niso potrebne,” je zapisala pod pritožbo dr. Elizabeta Ziernstein, generalna sekretarka Združenja svetov delavcev Slovenije.
Podala je tudi pobudo, da se izvede poglobljen inšpekcijski nadzor in “prouči možnost za učinkovito – bodisi formalno bodisi neformalno – ukrepanje za odpravo kršitev delavskih pravic s strani obeh delodajalcev. V tem pogledu bi morda ne nazadnje lahko prišla v poštev tudi morebitna mediatorska vloga IRSD.”
Za dodatne informacije smo se obrnili tudi na DEM. Ko dobimo njihove odgovore, jih objavimo.
