Maribor je v začetku leta 2018, natančneje 9. januarja, bil uradno razglašen za Evropsko prestolnico socialne ekonomije za leto 2018, sočasno je Slovenija predsedovala nadzornemu odboru Luksemburške deklaracije za socialno ekonomijo. Ta odločitev je bila sprejeta že v sredini novembra lansko leto in sicer na konferenci o vlogi socialne ekonomije v prihodnosti dela ob robu socialnega vrha članic EU na Švedskem.
Slovenija je tako v letu 2018 vodila povezavo 14 držav Evropske unije, aktivnih na področju razvoja socialne ekonomije na nacionalni in evropski ravni. V Mariboru se je kot v prvem slovenskem mestu pričelo socialno podjetništvo, katerega je prav gotovo spodbudilo krožno gospodarstvo, ki je prav tako začelo delovati v Mariboru. Danes pa sta mestna oblast in Tadej Slapnik, predsednik nadzornega odbora Luksemburške deklaracije, naziv predala Sarah Robin iz urada visokega komisarja za socialno in solidarnostno gospodarstvo ter socialne inovacije iz Ministrstva za ekološko in solidarnostno tranzicijo Republike Francije, ki bo naziv predala francoskemu mestu Strasbourg.
Kljub temu, da je Maribor naziv predal naprej je Slapnik prepričan, da zaradi tega na področju socialne ekonomije ne bo nazadoval. Več pa v priloženem videu.
Kako pridobiti status socialnega podjetja?
Status socialnega podjetja lahko pridobijo pravne osebe, ki so neprofitne, kot naprimer društvo, zavod, ustanova, zadruga, evropska zadruga, zaposlitveni center, invalidsko podjetje in tudi gospodarska družba, torej vse pravne osebe, ki imajo v aktu opredeljeno, da niso ustanovljene izključno z namenom pridobivanja dobička ter premoženja ne delijo, prav tako ne delijo ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki med lastnike. Pri tem je potrebno poudariti, da neprofitnost ne pomeni, da prodaja ni dovoljena, ampak je vezana le na delitev dobička ob koncu leta med lastnike, torej presežka prihodkov na odhodki (odhodki so npr. stroški materiala, storitev, plač, potni stroški…). Nepridobitni status prinese tudi malce več administracije, npr. vodenje računovodstva po razdelitvi pridobitno (prodaja na trgu) in nepridobitno (javna sredstva, razpisi, subvencije, članarine, donacije…), kar pa v društvih, zavodih, ustanovah že tako ali tako počnejo.
