Svetovni dan humanitarnosti, ki ga obeležujemo danes, je letos posvečen spominu na humanitarne delavce, ki so bili tarča napadov, ter vsem, ki še naprej rešujejo in nudijo podporo ljudem v stiski. Pri Združenih narodih in Evropski uniji opozarjajo, da pandemija covida-19 za humanitarne delavce predstavlja še dodaten izziv.
Dan je mišljen kot zahvala humanitarnim delavcem; to so resnični junaki, ki so svoja življenja posvetili drugim v najbolj skrajnih razmerah po svetu, poudarjajo pri ZN.
Pandemija covida-19 zaradi omejitev in ukrepov pomeni še dodaten izziv. Humanitarni delavci že tako premagujejo težke ovire, da lahko pomagajo ljudem v humanitarnih krizah v 54 državah ter še devetih drugih državah, ki zaradi pandemije potrebujejo humanitarno pomoč, piše na spletni strani Združenih narodov.
Zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič sta ob svetovnem dnevu izrazila priznanje vsem humanitarnim delavcem in izpostavila, da ti sredi pandemije pomoč zagotavljajo v pogojih, ki so še težji kot običajno. “Spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava je bistvenega pomena, da se zaščitijo humanitarni delavci in civilisti. Pozivamo tudi vse strani, ki so po svetu vpletene v konflikte, naj se vzdržijo napadov na civilno infrastrukturo, kot so šole in bolnišnice,” sta poudarila.
Pozvala sta tudi, naj se v konfliktih vpletene strani vzdržijo napadov na civilno infrastrukturo, kot so šole in bolnišnice. Hkrati sta tudi napovedala, da bo EU humanitarno financiranje okrepila s skoraj 10 milijardami evrov v naslednjih sedmih letih. EU je lani namenila skoraj dve milijardi evrov za humanitarno pomoč v več kot 80 državah po svetu.
Kljub omejitvam in oviram so tudi letos humanitarni delavci oskrbovali ljudi v stiski, jim omogočali dostop do hrane, varne prostore in zdravstveno oskrbo. Med drugim jim je lani uspelo proti ošpicam cepiti 28,9 milijona otrok, dostop do čiste vode pa so omogočili 32,2 milijona ljudem.
Za humanitarne delavce je bilo nevarno tudi lansko leto. Ubitih je bilo 125 delavcev, 234 jih je bilo ranjenih, 124 pa ugrabljenih. Večina napadov se je zgodila v Siriji, sledijo Južni Sudan, DR Kongo in Afganistan. Svetovna zdravstvena organizacija poroča še o 1009 napadih na zdravstvene delavce in ustanove, v katerih je bilo ubitih 199 zdravstvenih delavcev.
Tudi slovenske nevladne in humanitarne organizacije ob svetovnem dnevu poudarjajo pomen solidarnosti in humanitarne pomoči številnim ljudem po svetu. Tako med drugim v Rdečem križu Slovenije poudarjajo, da humanitarci premagujejo neslutene ovire in kljub pomanjkanju dostopa ter omejitvam, ki jih postavljajo vlade po svetu, še naprej rešujejo in ščitijo življenja.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je ob tej priložnosti odgovorne tudi pozval, naj humanitarnim delavcem zagotovijo varne delovne pogoje, dostojno plačilo ter sprejmejo ustrezno politiko humanitarne dejavnosti. Nevladne in humanitarne organizacije so v družbi nujne, a ne bi se smelo po njegovem prepričanju dogajati, da nadomeščajo in prevzemajo aktivno vloge države in njene obveznosti.
Generalna skupščina ZN je 19. avgust za dan humanitarnosti razglasila leta 2008. V prvi vrsti je posvečen spominu na humanitarne delavce, ki so med opravljanjem dela izgubili življenje.
Ta datum so izbrali, ker se je 19. avgusta 2003 zgodil bombni napad na sedež ZN v Iraku, v katerem je življenje izgubilo 22 ljudi. Med njimi je bil tudi visoki komisar ZN za človekove pravice in posebni predstavnik generalnega sekretarja ZN za Irak Sergio Vieira de Mello.
Vir: Lokalec.si
