Šaljivci bodo na današnji 1. april vsako priložnost izkoristili za prvoaprilsko šalo. Tradicionalno tudi mediji radi na ta dan, ki je znan kot praznik norcev ali norčavosti, potegnejo za nos bralce, gledalce oz. poslušalce.
Glede na to, da so na družbenih omrežjih zaokrožile številne šale o koronavirusu, je pričakovati, da bodo prevladovale tudi danes. Nemško ministrstvo za zdravje pa je na Twitterju ljudi pozvalo, naj se letos 1. aprila odpovedo izmišljenim zgodbam v zvezi z novim koronavirusom. Tako bo manj nevarnosti, da bi napačne informacije o tem otežile boj proti novemu virusu, so poudarili.
Tajska vlada pa je prebivalce posvarila, da je nezakonito ob 1. aprilu kogar koli naplahtati, da si okužen z novim koronavirusom. Za širjenje lažnih novic so predvidene zaporne in denarne kazni.
Nekatere prvoaprilske šale so se sicer zapisale v zgodovino. Med takšnimi je tista, ki jo je pred dobrimi šestimi desetletji objavil britanski BBC. Po njihovi objavi, da so v Švici začeli pobirati špagete z dreves, ki rastejo samo tam, je veliko gledalcev poklicalo v redakcijo in spraševalo o možnosti za nakup sadik takšnih dreves.
Prav tako v 50. letih prejšnjega stoletja je nizozemska televizija objavila, da se je stolp v Pisi porušil, čemur je prav tako nasedlo precej ljudi.
Prvi april naj bi za dan norcev leta 1713 razglasil francoski kralj Ludvik XIV., potem ko naj bi ga njegov dvorni norec pošteno nasmolil. Tradicija naj bi po mnenju nekaterih izvirala iz časa, ko je gregorijanski koledar iz 16. stoletja premaknil novo leto s konca marca na 1. januar. Ljudje so si zato na prvi april za šalo izmenjali darila, ki pa so bila prazna.
Predhodnik prvoaprilskega dneva norcev naj bi bil med drugim starorimski praznik hilaria konec marca. V srednjem veku pa je bil praznik norcev vsako leto konec decembra.
Vir: Lokalec.si
