Vrnite mi Maribor…

Maribor je tipično industrijsko mesto. Dogodki bližnje zgodovine so na žalost Maribor potisnili v stanje, ki si ga nikakor ne zasluži. Maribor ima “dušo”, evropskega mesta, primerljivega z veliko večjimi. To dobro vemo tisti, ki smo kar nekaj časa prebivali, potovali po Evropi.

Ekonomsko močna mesta, ki te “duše” nimajo, so na trhlih nogah. Vemo kako je s tem “navideznim” bogastvom. Kot na borzi, kjer se posluje samo s papirji, brez kakšne realne, denarne podlage. Stanje se s tem konceptom ekonomije in politike ne more izboljšati. Nenehno se povečuje razmerje moči med “oni” in “mi”, preostali so drugorazredni ljudje. Vemo, da se bo to en dan spremenilo. Potrebno pa je do tedaj preživeti.

Ne morem razumeti, da Maribor ne premore enega “pametnega” župana s karizmo. Če že ne najdemo župana s širšimi pogledi, filantropa, zakaj ne bi ustanovili skupine ljudi, kot nekakšen svet-odbor. Izbrano skupino izobraženih, sposobnih ljudi. Delovali bi efektno, po potrebah sedanjega delovanja sveta. Naj se zdi še tako čudno, a vendar je to mogoče. Maribor je že v marsičem bil posebnost, pa naj preizkusi še eno posebnost. Škoditi ne more, slabše kot je, s krizo, ki se samo poglablja, nimamo kaj izgubiti.

Dejstvo je, da smo “mlada” država pa nam “demokratična” politika, še ne gre. Pravih, poklicnih politikov sploh ne premoremo. Vsak naš politik gleda samo nase, ozko, brez političnega kapitala za kasneje. Jaz bi jih imenoval “politik za en dan”. Vse, kar je narejeno brez dolgoročnega namena oziroma na kratek čas, nima vrednosti. V Mariboru je toliko “pametnih” ljudi… izkoristimo jih!

Rekli boste, da je to utopija. Kaj pa ni utopija… Takšne in podobne utopične misli, dejanja, so gradile napredek, današnji svet. Radi rečemo “če bi drugi imeli Dravo, Pohorje – tako blizu, gorice, vse v dosegu par minut”, kaj bi naredili iz tega mesta? Pa tu je, vaše je…