Prvi maj je praznik dela. Gre za mednarodni praznik delavstva, ki ga praznuje večina držav.
Začetki segajo v leto 1886, ko so bile v Chicagu nasilne demonstracije
Leta 1886 so bile demonstracije v ameriškem mestu Chicago, ki so jih imenovali tudi Haymarketski izgred. Takrat je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez zahtevala več delavskih pravic, med katerimi je bila tudi zahteva po osemurnem delavniku. V Chicagu so delavci tako organizirali splošno stavko. Nekaj dni kasneje, 4. maja, so se zbrali na trgu Haymarket. Tam pa je prišlo do smrtnih žrtev. Ob eksploziji bombe je umrlo osem policistov. Policija se je odzvala, streljala na ljudi, pri tem je bilo ranjenih več deset ljudi. Več jih nato sploh ni iskalo zdravstvene pomoči, saj so se bali, da bodo ob tem aretirani. Umrlo je 11 ljudi.
Praznik dela je postal svetovni, mednarodni praznik
Čez nekaj let so se v spomin na te dogodke ponovno zgodili izgredi, in sicer leta 1894 in 1919. Prvi maj pa je pri delavcih po vsem svetu postal praznik dela, ki ga po svetu različno obeležujejo. Velikokrat na predvečer praznika zakurijo kresove. Uradno je sicer praznik dela postal v 20. stoletju v takratni Sovjetski zvezi, kjer so organizirali tudi vojaške parade.
Delavski praznik v Sloveniji
Praznik dela so neuradno začeli praznovati že pred drugo svetovno vojno, leta 1941 pa so ga tudi uradno, ko je bila Slovenija pod nemško okupacijo. Kasneje je obeleževanje praznika obstalo, večinoma s kurjenjem kresov na predvečer prvega maja, na dan praznika pa s prvomajskimi budnicami, proslavami in nošnjo rdečih nageljnov. Ob kresovanjih in na prvomajskih proslavah so velikokrat sodelovali tudi predstavniki raznih sindikatov, ki so opozarjali na stanje delavstva pri nas, storjene krivice ter poudarjali, da se boj za pravice delavcev še ni končal.
