Več predstavnikov zdravniške stroke, med njimi strokovni svet in vodstvo UKC Ljubljana, v izjavi poudarjajo, da je bila obravnava starostnikov v domovih za starejše med epidemijo covida-19 pravilna, odločitve o napotitvah v bolnišnice pa pretehtane in sprejete v luči največje koristi za oskrbovance. Strinjajo se, naj se opravljeno delo analizira.
Navedbe, da so bili oskrbovanci v domovih v primerjavi z ostalimi prebivalci zapostavljeni, so po njihovem mnenju neresnične in zlonamerne.
Kot so zapisali v javni izjavi, se strinjajo, da se opravljeno delo analizira in da se opredeli strokovno-etično nesporno načrtovanje zdravstvene obravnave starostnikov in ostalih bolnikov s kroničnimi neozdravljivimi boleznimi. Na tej osnovi pozivajo k nadaljnjim pripravam na morebitne nove valove epidemije covida-19.
Ob očitku, da naj bi zdravniki odrekali sprejem oskrbovancev v bolnišnice, navajajo, da je v primeru blagega poteka covida-19 tako za oskrbovance kot za druge bolnike bolje, da so obravnavani v njim domačem okolju. Po njihovem pojasnilu zdravljenje v bolnišnici pri starostnikih neredko sproži nepredvidljive psihične težave, ki lahko pomembno dodatno poslabšajo stanje osnovne bolezni. Izpostavljeni so tudi nevarnosti bolnišničnih okužb, zaradi katerih starostniki umirajo pogosteje.
Pljučnice z blažjim potekom se lahko po strokovnih kriterijih obravnavajo v domačem okolju in tudi v primeru covida-19 z blagim potekom ni strokovnih razlogov za napotitev v bolnišnico, so poudarili. “Ob pomoči osebja iz zdravstvenih domov in bolnišnic je bilo vsekakor pomembneje okrepiti in dvigniti raven zdravstvene oskrbe v domovih, kot pa iz strokovno neutemeljenih razlogov sprejemati okužene oskrbovance v bolnišnice,” so navedli.
Po njihovih besedah bi bila lahko razlog za napotitev oskrbovanca iz doma v bolnišnico potreba po mehanskem predihavanju na oddelku za intenzivno zdravljenje. Vendar se je tu po navedbah zdravnikov treba zavedati, da pri starostnikih s sočasnimi kroničnimi boleznimi z mehanskim predihavanjem in intenzivnim zdravljenjem praviloma ne rešujejo življenja, ampak pogosto le podaljšujejo trpljenje.
V domovih je povprečna starost oskrbovancev 87 let, večina pa ima pridružene napredujoče in neozdravljive bolezni. Pri njih praktično ni možnosti za preživetje nekajtedenskega zdravljenja z mehanskim predihavanjem, so izpostavili v izjavi, ki so jo poleg vodstva Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, strokovnega sveta UKC in strokovnega sveta zdravstvene nege UKC Ljubljana podpisali denimo strokovna svetovalna skupina ministrstva za zdravje, Slovensko združenje za intenzivno medicino in Slovensko združenje za urgentno medicino, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik, predsednik strokovnega sveta za urgentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu Matej Strnad in državna koordinatorka skupine za paliativno oskrbo Mateja Lopuh.
V zadnjih tednih so se namreč v javnosti pojavili očitki o domnevni neprimerni obravnavi oskrbovancev v domovih, o tej temi bosta danes na zahtevo Levice na skupni seji razpravljala tudi odbora DZ za zdravstvo in za socialo.
Vir: STA
