Gotovo se boste strinjale z menoj, drage »bizi« mame, da vedno poskušamo najti neko ravnotežje pri porabi časa in vedno imamo na koncu enak občutek…joooooj premalo se posvečam otroku, premalo časa si vzamem za moža, potrebujem več časa za svoj posel ali hobi, želim več časa zase, sploh ne morem s prijateljicami na kavo in čvek ipd.
In potem te še tvoji znanci, prijatelji, sorodniki tako nežno postavijo na “realna tla” in ti rečejo: “Ah daj, bodi realna! Sedaj si mama in tako pač je.”
Realna???? Kaj to sploh je??? Vsak si sam kreira svojo realnost, jaz svojo, ti svojo. Pika.
Če še vedno iščeš ravnotežje, se boš res utrudila. Ravnotežje je iluzija, kar potrebuješ je HARMONIJA. Ne moreš vsakemu področju nameniti enako količino časa, npr. 25 % služba ali posel, 25 % odnosi , 25 % zdravje in 25 % gospodinjstvo, ker ti ga prej ali slej zmanjka za ostale aktivnosti, ki jih želiš početi in te osrečujejo. Lahko pa ga razporediš npr. na ena področja več in ena manj, odvisno od prioritet in takrat ko posvečaš čas enemu področju si 100 % v trenutku , tukaj in zdaj.
Verjemi, vse bi bilo ok, če bi poslu posvetila npr. 55 % časa, otrokom in partnerju 25 %, rekreaciji, hobijem, zdravju in osebni rasti 10 %, gospodinjstvu 10% ?
Morda pa to že delaš? Ok, zakaj pa imaš slabo vest?
No, najbolj pomembno pri tej zgodbi je, da npr. teh 25% časa ko si z družino res počnete stvari skupaj, se igrate, ste na izletih, se obmetavate z blazinami…in tako 100 % uživaš v teh aktivnostih! Najdeš HARMONIJO!
Pride kakšen dan ali dva, ko moraš optimizirati svoj urnik, se na hitro reorganizirati in se posvetiti svojemu otročku, ko je vse kar potrebuje mamin objem.
Hvaležna sem za to svobodo, ko sem spoznala, da vse lahko počaka, kar pa ne more, pa lahko opravi kdo drug namesto mene. In življenje teče naprej. Si moreš misliti?
Še nekaj let nazaj je bilo drugače. Še nekaj let nazaj bi odreagirala z nejevoljo, nervozo, delovala bi iz strahu, kaj bo z poslom, s stranko, s partnerjem bi se prepirala kdo bo doma z bolnim otrokom in potem bi imela to prekleto slabo vest, počutila bi se nekoristno, nesposobno. S slabo voljo bi odhajala delat in s slabo voljo bi prihajala domov, nervozna in razdražljiva in ves čas bi se izgovarjala na hormone…aaaaaa….. To bi se dogajalo še danes, če ne bi nekega dne spoznala, kako pomemben dar je življenje in da smo kreatorji svojega življenja sami. Ne naše okolje, ne služba ali posel, ne naš partner in ne mnenja drugih ljudi.
Takrat sem naredila eno pomembno stvar…ODLOČILA SEM SE da nekaj spremenim in SPREJELA SEM ODGOVORNOST za vse kar je bilo in vse kar bo. Če želim biti srečna “bizi” mama, se moram naučiti delovati harmonično na vseh življenjskih področjih, predvsem pa prevzeti kontrolo nad svojim časom in POSLUŠATI SEBE.
Saj nekako sem ves čas v sebi že vedela, da mora obstajati pot, na kateri bom lahko združila svoje sanje o družini in o karieri in da bom na obeh področjih lahko uspešna, pa vendar me je vedno nazaj potegnilo staro “omejujoče” prepričanje, da ena mama, ki želi biti 100 % vpletena kot mama, pač ne more biti tudi 100 % uspešna na poslovnem področju, ker če želi kariero, potem je itak ni nič doma, ker ji otroke vzgajajo drugi in podobne oslarije. Ali pa prepričanje, da bo otrok ali partner čutil pomanjkanje, če bom z njim samo 1 uro na dan namesto 4, bog ne daj, da bi minil kak dan , ko sploh nismo skupaj. Koliko od teh 4 ur pa sploh si zares z otrokom in ne v pranju, pomivanju posode, likanju, kuhanju itd. Saj ga tu in tam res lahko vključiš v ta opravila, vedno pa tudi ne, saj se morda otrok želi igrati “trgovino” ali ”Človek ne jezi se”.
A veš od kdaj imamo že to prepričanje? Ja, od naših staršev, dobile smo ga kot zelo nežno vstavljen program v glavo nekje v najstniških letih. Saj oni so nam želeli res dobro in so nas učili, kot so sami znali, pa vendar so se od takrat službe, delovni časi, način življenja in vzgoje otrok zelo spremenili, kaj praviš?
Torej draga moja “bizi” mama, če si že v poslu, ali se tega šele lotevaš, ali pa je lasten posel ali drugačna služba samo nekje zapisana, kot goreča želja, stopi korak naprej, ne bodi opazovalka in začni kreirati svoje okoliščine, ki te bodo peljale po poti srečne “ bizi” mame.
Srečna »bizi« mama ve, da je kreatorka svojih okoliščin in ne le opazovalka.
Ena »bizi« mama Maja
