Na mariborskem Lentu je danes potekala 32. Svečana trgatev Stare trte. Tokrat v znamenju povezovanja med narodi. Na dogodku sta bila prisotna tudi predstavnika Severne in Južne Koreje, kjer so lani posadili potomki mariborske znamenite trte kot simbol miru.
“Stara trta je velika dragocenost Maribora. Ta unikum želimo prenašati tudi v druge dele sveta, naš Festival Stare trte pa pretvoriti v dogajanje mednarodnega značaja,” je povedala direktorica Zavoda za turizem Maribor-Pohorje Doris Urbančič Windisch. “Cilj je približati Maribor turistom kot vinsko-kulinarično destinacijo, sploh v jesenskem času, in s tem zapolniti kapacitete tudi izven glavne sezone,” je dodala.
Prvi grozd na tej tradicionalni kulturno-etnografski prireditvi je letos odrezala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. Posebna gosta pa sta bila skrbnika potomk Stare trte v Pjongjangu in Seulu, to sta direktor evropskega oddelka komiteja za kulturno sodelovanje s tujino Severne Koreje Ryu Kyong Il in izvršni direktor južnokorejskega združenja mladinskih hotelov Yong Woo Shinn.
Ob prihodu v Maribor sta se zahvalila za slovensko miroljubno gesto. “Trta pri nas v Pjongjangu zelo dobro uspeva. Gojimo jo kot simbol prijateljstva med državami,” je povedal Ryu Kyong Il.
Trti na Korejskem polotoku letos še ne bosta obrodili, trta na Lentu pa se znova šibila od grozdja. Mestni viničar in skrbnik trte Stane Kocutar je dejal, da je po količini povprečen, po kakovosti pa zanesljivo eden boljših pridelkov v zadnjem desetletju. Kot je dejal, se Stara trta še vedno drži zelo dobro, grozdje pa kaže zaradi razmeroma pozne trgatve “popolno dozorelost”.
Modra kavčina, najstarejša trta na svetu, je letos obrodila 38 kg pridelka. Po mnenju mestnega viničarja in skrbnika stare trte, so z letošnjo trgatvijo šli do skrajnih meja časovne vzdržljivosti grozdja najstarejše trte. Izpostavljena je bila namreč ekstremnemu osončenju letošnjega poletja: “Sedaj bomo z veseljem počakali, kaj bodo dodali še kletarski napori mag. Janeza Valdhuberja s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Veseli smo tudi dobrih sporočil o uspevanju potomk trte v obeh Korejah in počasi bomo lahko rekli, da je žametna črnina z Lenta široko prepoznavna vinska trta, ki praktično prenaša sporočilo Franceta Prešerna, zajeto v naši državni himni, po kateri si želimo, da bi nam njen pridelek »srce razjasnil in oko”, to pa je univerzalno sporočilo medsebojnega razumevanja in miru.”
Na trgatvi Stare trte so okronali tudi novo Mariborsko vinsko kraljico, ki je ambasadorka najstarejše trte na svetu in vinarjev mariborskega vinorodnega okoliša. To je postala Ana Protner. “V času svojega kraljevanja bom širila in vzpodbujala kulturo pitja vina. Zavzemala se bom za še večjo veljavo vin Mariborskega vinskega podokoliša, ki obsega mariborsko, gornjeslovenjegoriško in podpohorsko vinsko turistično cesto, doma in v tujini. Mariborska vinska kraljica ima to prednost pred ostalimi, da je vinska kraljica najstarejše trte na svetu, katere potomke rasejo na skoraj vseh kontinentih. Prednost, ki jo imamo, je, da se lahko mariborska vina predstavljajo širom Evrope in sveta ob sajenju, rezi in trgatvi teh potomk,” je povedala.
Tradicionalno bo ob koncu festivala martinovanje, ki ga bodo letos razširili po vsem mestu. Zaključil pa se bo 12. novembra s predstavitvijo vin novega letnika.
Andrej Fištravec, župan Maribora in gospodar trte je dejal: “Za nas Mariborčane je najstarejša trta na svetu naša draga someščanka, polna življenja. Svoje korenine je pognala globoko v mariborsko zemljo, se uspešno ubranila vseh stoletnih izzivov in neločljivo vplivala na oblikovanje identitete mesta. Veseli me, je prav najstarejša trta tista, ki je uspela s povezovanjem sprtih strani na Korejskem polotoku in ima ob kulturno-zgodovinski sedaj tudi diplomatsko vrednost. Upam, da bo še naprej privabljala turiste vseh strani sveta v naše mesto.”
Žametovka oz. modra kavčina je s potrjeno starostjo več kot 400 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi žlahtne sadove. Iz njenega grozdja izdelajo vino, ki ga ustekleničijo v stekleničke umetnika Oskarja Kogoja in ga uporabljajo za protokolarno darilo. Letno napolnijo največ sto stekleničk.
FOTOGALERIJA
