“Načrt zaposlovanja je takšen, kot ga lahko trenutno finančno pokrijemo,” je odgovoril direktor Vojko Flis in tako kot strokovni direktor Matjaž Vogrin pozval k enakopravnejšemu državnemu financiranju Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor v primerjavi s kliničnim centrom v Ljubljani. Ne glede na Ljubljano, pa mora UKC Maribor svoje finance reševati.
Podobno stališče sta zavzela tudi pri vprašanju nujnih investicij v prostore in opremo, kjer večinoma še čakajo na dokončne odobritve financiranja s strani ministrstva za zdravje. Po mnenju nekaterih članov sveta zavoda bi moral sicer biti klinični center pri določenih točkah ambicioznejši. Član Mitja Hojs je izpostavil zaposlovanje – letos je predvidenih 180 novih zaposlitev, kar je glede na splošno kadrovsko pomanjkanje v zavodu malo.
Univerzitetni klinični center Maribor si je v prihodnjih štirih letih zastavil sanacijske ukrepe s finančnim učinkom v višini 13,2 milijona evrov, izhaja iz sanacijskega programa, ki ga je danes obravnaval svet zavoda. Od tega naj bi jih dobrega pol milijona uresničil že letos.
Poleg 44 ukrepov znotraj hiše, ki se v prvi vrsti nanašajo na optimizacijo delovnih procesov, so pripravili še za 37 milijonov evrov predlogov sprememb na sistemski ravni, na katere pa sami nimajo ključnega vpliva. “Svet je podprl predloge vodstva, da se o teh vprašanjih intenzivno govori in išče rešitve,” je po seji povedal predsednik sveta zavoda Ljubo Germič.
Na podlagi sanacijskega programa, ki je bil na državni ravni potrjen junija, je uprava UKC Maribor pripravila rebalans letošnjega finančnega načrta, v katerem je ob koncu leta predvidena izguba v višini 4,7 milijona evrov. Ker je v njem precej negotovosti, je svet zavoda ob sprejetju rebalansa pozval k intenziviranju aktivnosti za zmanjševanje tveganj, ki so opredeljena v dokumentu, da bi na koncu dejansko lahko dosegli zastavljeni rezultat.
