V Vetrinjskem dvoru Maribor je pred dnevi potekal drugi izmed sedmih načrtovanih regijskih dogodkov v okviru projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi.
Dogodek je bil namenjen predstavitvi dosedanjih izkušenj v projektu sodelujočih občin in izvajalcev projekta Ministrstva za infrastrukturo (MZI) ter Geodetskega inštituta Slovenije (GI). Na štajerskem v projektu sodelujejo tri občine, dogodka pa se je udeležila tudi mariborska podžupanja gospa Alenka Iskra. Od leta 2016, ko se je projekt začel, se je vanj vključilo že 60 slovenskih občin, ki igrajo ključno vlogo pri postavitvi sistema ter si prizadevajo za višanje kakovosti življenja občank in občanov. V teh občinah so bili zajeti podatki o dostopnosti infrastrukture za invalide (npr. pločnikov, cest, križišč, toaletnih prostorov idr.), ki so vsem uporabnikom na voljo brezplačno in jim omogočajo lastno mobilnost, upravljavcem infrastrukture pa služijo za odpravo ovir v urbanih prostorih.
Vojmir Drašler, predstavnik MZI, ki projekt finančno podpira, uspešno priključevanje občin in izvajanje aktivnosti pripisuje predvsem trajnostni naravnanosti projekta, ki traja že šesto leto. V svojem nagovoru je pohvalil MO Maribor kot eno izmed prvih občin, ki se pridružila projektu in izpostavil, da projekt spoštuje in poudarja zaveze o dostopnosti in osebni mobilnosti Konvencije o pravicah invalidov, EU Strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021-2030 in Direktive (EU) 2019/882 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve.
Vodja projekta na GI mag. Roman Rener je predstavil načrtovane aktivnosti, ki vključujejo izpolnjevanje zavez in zahtev po dostopnosti. Ta omogoča orientacijo, navigacijo in multimodalnost učinkovite mobilnosti, ki jo projekt vpeljuje z enotnimi standardi zajema in obdelave podatkov o dostopnosti urbanih občinskih prostorov. Za prihodnost je napovedal širjenje projekta na omogočanje dostopne mobilnosti od točke A do točke B, ki vključuje dostopnost in mobilnost v petih okoljih bivanja: socialnem, zunanjem, notranjem, virtualnem in spletnem.
Kot bistveno uporabno vrednost projekta je izpostavil načrtovanje t. i. predpotovanja (pre-journey), ki je pomembno za ljudi na invalidskih vozičkih, da lahko vnaprej načrtujejo svojo pot.
Potek terenskega zajema podatkov o dostopnosti urbane infrastrukture, ki ga izvajajo v sodelovanju z osebami z različnimi oviranostmi, je predstavil strokovni sodelavec GI Jani Demšar. Ob tem je izpostavil še nov sistem in enotni standard digitalnega pregledovalnika podatkov o dostopnosti za posamezne ciljne skupine projekta: osebe z okvarami vida, osebe z okvarami sluha, gibalno ovirane ter starejše.
Svoje izkušnje je z zbranimi delil tudi Stojan Rozman, predsednik nadzornega odbora Društva paraplegikov Koroške, v projektu pa je zadolžen za zajem podatkov o fizični dostopnosti urbanih prostorov.
Poudaril je, da sta za omogočanje ustrezne dostopnosti in mobilnosti v posamezni občini ključna trajna komunikacija in aktivno sodelovanje s predstavniki občine pri načrtovanju in nadzorovanju gradnje infrastrukture. Sam je sodeloval pri zajemu terenskih podatkov o dostopnosti v vseh koroških občinah in pravi, da jih pri načrtovanju poti v katero izmed omenjenih občin tudi uporablja. Dejal je, da je potrebno že pri načrtovanju novih infrastruktur sodelovati s predstavniki oseb z različnimi invalidnostmi, saj lahko tudi malenkost naredi pri dostopnosti veliko razliko. Tudi pri
Zvezi paraplegikov imajo zato arhitekta, ki lahko preveri tovrstne načrte in poda komentarje v zvezi z ustreznostjo načrtovane dostopnosti urbane infrastrukture.
MO Maribor se ponaša z naslovom Občina po meri invalidov, ki ga podeljuje Zveza društev invalidov Slovenije (ZDIS), podžupanja Alenka Iskra je povedala, da si zato na vsakem koraku prizadevajo vključiti dostopnost na vseh ravneh, vendar pa je bilo v preteklosti izvedenih nekaj projektov, ki bi jih bilo potrebno s tega vidika revidirati. Zato je poudarila, da želijo predvsem v prihodnje slediti načinu načrtovanja, ki bo vključujoč, rezultati pa bodo zato ustrezno dostopni.
Poleg fizične dostopnosti so na dogodku predstavili tudi projektne aktivnosti na področju ozaveščanja o spletni dostopnosti. Maša Malovrh, strokovnjakinja za spletno dostopnost z Beletrine, ki je podizvajalec projekta, je predstavila izsledke v okviru projekta izvedenih analiz dostopnosti spletnih mest v projektu sodelujočih občin s fokusom na štajerskih občinah. Rezultati analiz kažejo, da je na področju spletne dostopnosti še veliko prostora za izboljšanje, kar bodo poskušali v nadaljevanju projekta uresničiti na individualnih sestankih z občinskimi predstavniki, kjer jim bodo predstavljeni podrobnejši rezultati analize dostopnosti njihovih spletnih mest ter predlagane konkretne rešitve.
