Na mrežo Nadškofijske karitas Maribor se je v času epidemije novega koronavirusa po pomoč obrnilo deset odstotkov več gospodinjstev, v prihodnjih mesecih, še posebej jeseni, pa na svojih vratih pričakujejo še več pomoči potrebnih. Podobno je pri Rdečem križu, kjer izpostavljajo kritičen položaj delavcev v kulturi in storitvenih dejavnostih.
“Že v tem trenutku ugotavljamo v Mariboru in okolici dve novi ciljni skupini. Ena od teh nikoli ni bila naš prosilec pomoči, to je celotna kulturna sfera. Druga skupina pa so samostojni podjetniki v storitvenih dejavnostih, še posebej tistih, kjer je več osebnega stika, na primer čiščenje, osebna nega in podobno,” je za STA povedal sekretar mariborske območne organizacije Rdečega križa Metod Dolinšek.
Pojasnil je, da zaposleni na teh področjih v zadnjih treh mesecih niso imeli skoraj nobene možnosti zaslužka, zaradi najverjetnejše nadaljnje previdnosti ljudi zaradi virusa SARS-CoV-2 do teh dejavnosti pa tudi nimajo obetov, da bodo lahko primanjkljaj kmalu nadoknadili. “Sploh je katastrofa v celotni produkcijski kulturni sferi. V Mariboru je ta zelo močna in večina je neodvisna, nevladna. Vsi ti ljudje so zdaj prvič soočeni s tem, da ne bodo imeli od česa živeti. Trenutno so v velikih osebnih stiskah,” je zaskrbljen Dolinšek.
Kot je poudaril, da gre v teh primerih večinoma za visoko izobražene ljudi, ki predstavljajo visoko dodano vrednost družbe. Težava je tudi v tem, da je manj možnosti študentskega dela, skoraj povsem so se ustavile možnosti zaposlovanja v gostinstvu in turizmu.
Na območju mariborske območne službe zavoda za zaposlovanje so imeli maja registriranih 12.611 brezposelnih, kar je dobrih 26 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Na ptujskem je bilo registriranih 3500 brezposelnih, kar je celo 41 odstotkov več kot lani.
Na Centru za socialno delo (CSD) Maribor menijo, da je še prezgodaj ocenjevati natančne socialne posledice epidemije. “Na naših šestih enotah v tem prvem tednu po uradnem zaključku epidemije prejemamo vloge in klice podobno kot v začetku vsakega meseca in tako bi težko ocenili povečanje problematike po posameznih področjih. Nekaj socialnih stisk (predvsem zaradi odpuščanj in izgub služb) smo zaznali in jih tudi že reševali v času same epidemije,” pravi direktorica centra Marjana Bravc.
Mreža Nadškofijske karitas Maribor je v osmih tednih soočanja države z novim koronavirusom oskrbela s pomočjo okoli 8000 gospodinjstev. “Pri tem smo zaznali deset odstotkov novih gospodinjstev,” je povedal predsednik organizacije Branko Maček.
V osmih tednih so razdelili 140 ton hrane in higienskih pripomočkov. Dodatno so s plačilom položnic pomagali v višini 35.000 evrov. Maček se boji, da se bo položaj v prihodnjih mesecih še slabšal, posebej jeseni, ko bodo morale družine poskrbeti za novo šolsko leto, ozimnico in ogrevanje.
Na mariborskem Rdečem križu, ki pokriva 12 občin, so imeli v času epidemije zaradi omejitev gibanja in drugih logističnih težav nekoliko manj rednih prejemnikov pomoči. Dodatno so na krizni klicni center prejeli še 362 klicev, od tega so materialno pomoč nudili 180 ljudem. Večinoma je šlo za starejše, bolne ali drugače gibalno omejene ljudi, ki niso imeli nikogar, da bi jim šel po hrano ali zdravila.
“Na takšen način smo dobili informacije s terena o starostnikih, ki jih prej nismo zajemali. S tem bi radi nadaljevali, zato zdaj intenzivno vzpostavljamo sistem, po katerem bi s pomočjo študentov ustreznih strok vzpostavili redni klicni center, v prvi vrsti za starejše, da spremljamo, kaj jih tare in jih usmerjamo na naslove, kjer lahko prejmejo ustrezno pomoč,” je povedal Dolinšek.
Tudi v Mariboru se je izkazalo, da so najšibkejša skupina starostniki. “Ne morejo poslovati prek spleta, ne znajo kupovati na daljavo, hkrati pa imajo nizke prejemke in slabo zdravstveno stanje,” je še dejal Dolinšek. “Tu se je identificirala realna potreba, ki je že prej obstajala, a je morda nismo uspeli z našimi rednimi mehanizmi pokrivati. Ti ljudje pa tudi niso sami prišli v naš sistem,” je dodal.
Dolinšek se boji, da bodo posledice epidemije hude tudi za humanitarne organizacije. Cene hrane se dvigujejo, manj je zalog, potrebe pa se višajo. “Evropske zaloge, ki so bile predvidene za konec leta, so bile že zdaj sproščene. To pomeni, da bo jeseni pomoči mnogo manj,” je povedal in znova pozval lokalne oblasti k dodatni pomoči.
Vir: Lokalec.si
