Raziskave po svetu kažejo, da je epidemija bolj prizadela duševno zdravje določenih skupin, zlasti mlajših, žensk, tistih, ki so jih doletele velike spremembe in ki so bili že zdravljeni zaradi duševnih motenj. Tudi raziskava ljubljanske psihiatrične klinike je pokazala na večje tveganje za stres, tesnobnost in depresijo pri ženskah in mlajših.
Vodja enote za gerontopsihiatrijo Centra za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Polona Rus Prelog je na današnji novinarski konferenci pred svetovnim dnevom duševnega zdravja pojasnila, da je bilo v raziskavo, ki jo je izvedla klinika vključenih 1800 ljudi iz splošne populacije.
Rezultati so pokazali, da je epidemija covida-19 povečala tveganja za pojav določenih duševnih motenj pri mlajših osebah in ženskah. Starostnikov v tej raziskavi, ki je potekala v spletni obliki, niso zajeli. Je pa potrdila, da je trenutno na psihiatrični bolnišnici hospitaliziranih veliko starostnikov, medtem ko jih je bilo v prvem epidemičnem valu manj, ker so zaradi strahu pred covidom-19 delali večjo selekcijo pri hospitalizacijah, prav tako so ljudje odlašali z obiskom strokovnjakov zaradi strahu pred boleznijo.
Na duševno zdravje mladih je epidemija vplivala predvsem zato, ker se je bistveno spremenil njihov način življenja zaradi omejitve druženja in ohranjanja socialnih stikov. Osamljenost pa je tudi velik dejavnik, ki vpliva na duševno zdravje starejših, je pojasnil psihiater z ljubljanske psihiatrične klinike Jurij Bon.
Po njegovih besedah se na področju ambulantne psihiatrične obravnave podaljšujejo čakalne dobe, kar kaže na to, da se stiska ljudi povečuje.
Ob tem je Rus Prelogova še dodala, da epidemija še traja, izkušnje iz prejšnjih večjih kriznih obdobij pa kažejo, da se obseg porasta števila duševnih motenj kaže z zamikom.
Pandemija je po njenih opozorilih še bolj poudarila neenakost in dostopnost do zdravstvene obravnave. Dostop do storitev s področja duševnega zdravja mora biti po njenih besedah čim širša.
Dovolj zgodnje odkrivanje in začetek zdravljenja depresije, ki je poleg tesnobnosti najbolj razširjena duševna motnja, je ključno, da ne preide v kronično obliko, je poudaril Bon. Od stopnje bolezni je nato tudi odvisno zdravljenje in potrebe po hospitalizaciji. Pri blažjih oblikah depresije je popolnoma enakovredno zdravljenje s psihoterapevtsko obravnavo in z antidepresivi.
Pri zmernih in hujših depresijah svetujejo antidepresive, ki pa se jih po njegovih besedah drži stigma, da povzročajo zasvojenost. A Bon opozarja, da antidepresivi v možganih povzročijo pozitivne spremembe, je pa res, da so se v preteklosti, ko ni bilo na voljo vseh modernih zdravil, bolj uporabljala pomirjevala. Ta se danes uporabljajo kratkotrajno za tesnobo.
Predsednik združenja Ozara Slovenija, ki nudi pomoč in podporo ljudem z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, Bogdan Dobnik je dejal, da je epidemija covida-19 vplivala na dostopnost do oskrbe njihovih uporabnikov predvsem v tem, da so zaradi zaustavitve javnega prometa v določenem obdobju težko dostopali do zdravstvenih ustanov, prav tako so bile zdravstvene storitve manj dostopne, manj je bilo hospitalizacij. Mnogi njihovi uporabniki si zaradi slabšega premoženjskega stanja niso mogli privoščiti mask in rokavic, ko so bile te obvezne.
Epidemija je vplivala tudi na njihovo delo. V prvih 14 dneh v prvem epidemičnem valu so sicer njihovi centri zaprli vrata, nato pa so delovali ves čas epidemije, a v omejenem obsegu. V tem času so vzpostavili telefonska svetovanja, ki so bila zelo zasedena, posamezni svetovalec je na dan prejel tudi po 70 klicev.
vir: lokalec.si
