V Delavski svetovalnici poudarili pomen zvišanja najnižje osnovne plače

Vir: Pixabay.com

Delavska svetovalnica obžaluje odločitev odbora DZ za delo, ki ta teden ni izglasoval podpore predlogu Levice za spremembo zakona o minimalni plači v smeri zvišanja najnižje osnovne plače na raven minimalne plače. Pri tem opozarja na številne zaposlene, ki ob takih plačah živijo v težkih razmerah.

Kot je ta teden v javnem pismu, ki ga je sicer naslovil na poslanca NSi Aleksandra Reberška, zapisal vodja svetovalnice Goran Lukić, pogodbe o zaposlitvi, s katerimi razpolagajo, kažejo na velike anomalije.

Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto čistilca denimo predvideva osnovno bruto plačo delavca za poln delovni čas in dosežene načrtovane delovne rezultate pri normalnih delovnih pogojih v višini 391,75 evra, kar pomeni, da mu mora delodajalec do minimalne plače izplačati skoraj 700 evrov dodatka.

Koliko so minimalni življenjski stroški?

Lukić je spomnil, da je bila že aprila 2009 ocena minimalnih življenjskih stroškov izračunana pri 606,32 evra neto. Zadnji izračun košarice teh stroškov je bil pripravljen leta 2017, ko je bilo ugotovljeno, da za samsko osebo znašajo 613 evrov, naslednja posodobitev pa je predvidena šele v prihodnjem letu, kar “praktično onemogoča ustrezno rast minimalne plače”. Ta se namreč izračunava tudi na podlagi minimalnih življenjskih stroškov.

Spet druga pogodba o zaposlitvi za delovno mesto čistilca, ki jo je predstavil Lukić, za pogodbeno dogovorjeno delo zagotavlja osnovno bruto plačo za poln delovni čas, predvidene delovne rezultate in normalne delovne pogoje v višini 583,99 evra.

“Ta čistilka že devet let čisti v enem izmed javnih podjetij /…/, preko vrste različnih zunanjih izvajalcev, ki verižno znižujejo ceno svoje storitve. Seveda na račun tega, da mora ta delavka posledično počistiti vse večje površine. Vse več dela. Vse več čistilne površine. Vse več nadur. Za osnovno plačo, ki je še vedno, po vseh teh letih, nekaj sto evrov pod minimalno plačo,” je bil oster Lukić.

Kot je povedal, se v svetovalnico zateče veliko čistilk, ki zaradi takšnih delovnih pogojev postanejo “delovne invalidke”. “Prej imajo ‘možnost’ postati delovne invalidke kot prejeti osnovno plačo na nivoju minimalne plače,” je navrgel.

Veliko kadrov brez pravic

Predstavil je tudi zgodbo 51-letne varnostnice-receptorke, ki dela v enem od objektov v javni upravi, ki sprejema telefone, tudi v tujih jezikih, spremlja stranke in usmerja obiskovalce. V 15 letih je bila bolniško odsotna le enkrat, saj bi sicer težko poravnala položnice, zaradi česar že leto odlaša tudi operacijo. Tudi kadar dela 12 ur dnevno, kar ni redko, nima odmora za malico, dopusta pa ima le 20 dni, kar pa je po njenih besedah “pravzaprav dovolj, saj na dopuste ne hodim, tako, da se mi nabira, ker ga naša firma ne izplačuje”.

V tej luči je bil vodja Delavske svetovalnice posebej kritičen, da se poslanci, ki niso za zvišanje najnižje osnovne plače na raven minimalne plače, poslužujejo “EPP” v zvezi z nedavno sprejeto novelo zakona o dohodnini oz. zvišanjem plače, ki ga bo prinesla. Kot je povedal, pa bodo imeli delavci z minimalno plačo na račun te novele neto plačo višjo le za 13 evrov.

Obregnil se je tudi ob dejstvo, da je aktualna vlada “iz proračunskega zakona vrgla določilo, ki je omogočilo direktno zaposlitev delavcev, ki opravljajo delo v javnem sektorju preko zunanjih izvajalcev”.

Levica je z novelo zakona o minimalni plači predvidela dvig najnižje osnovne plače na raven minimalne plače, ki letos znaša 1074,43 evra bruto. Več kot 40.000 delavcev namreč prejema osnovno plačo, ki je nižja od minimalne, dodatek do minimalne plače pa jim plačujejo delodajalci. Pri tem se dodatki obračunavajo od nižje, torej osnovne plače, kar da je moralno sporno. Poleg tega delavci od morebitnega napredovanja nimajo nič, izpostavljajo v Levici.

Odbor DZ za delo je predlog obravnaval v začetku tedna in ga zavrnil, pomisleke zoper rešitve sta javno predstavila Aleksander Reberšek iz NSi in Mojca Žnidarič iz Konkretno. Lukić je po njunem nastopu na odboru obema napisal javno pismo; Reberšku je v pismu očital napihovanje mišic in politično pamfletiranje, Žnidaričevi pa populizem.
VIR: Lokalec.si

Oddaj komentar