Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer so že petič zapored izvedli raziskavo, so zaznali, da se po letu 2010 nekoliko umirja trend naraščanja odstotka čezmerno hranjenih in debelih, vendar je ta v skupinah 13-letnih fantov in 15-letnih deklet še vedno neugoden. Zaskrbljujoče je tudi, da je na različnih shujševalnih dietah kar dobra petina deklet, skoraj polovica 15-letnih fantov pa pije energijske pijače. Raziskava poteka pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, sofinancira pa jo Ministrstvo za zdravje.
Skoraj vsak drugi mladostnik redno zajtrkuje, z naraščanjem starosti pa ta navada upada
Kot je pokazala raziskava HBSC vsak dan med šolskim tednom zajtrkuje 40,6 odstotka mladostnikov. Še vedno pa mladostniki od vseh obrokov najpogosteje opuščajo prav zajtrk, kar lahko pojasnimo z dobro dostopnostjo do šolske malice. Bolj redno zajtrkujejo mlajši mladostniki (50,7 odstotka 11-letnikov) v primerjavi s starejšimi (35,3 odstotka 17- letnikov).
“Kljub manjšemu upadu odstotka mladostnikov, ki so v letu 2018 med tednom redno zajtrkovali, je trend v opazovanem obdobju 2002–2018 še vedno pozitiven, zlasti pri dekletih in pri mlajših starostnih skupinah« je povedal Matej Gregorič z NIJZ in dodal “Največji napredek beležimo pri 11-letnih dekletih, kjer je ta odstotek narasel iz 39,9 odstotka v 2002 na kar 48,7 odstotka v 2018. Ta uspeh lahko vsaj delno pripišemo letos že jubilejni izvedbi projekta Tradicionalni slovenki zajtrk, ki v vrtcih in šolah uspešno spodbuja zajtrkovanje z živili slovenskega izvora. Če zajtrk v šoli ni priljubljen, pa je treba spodbujati zajtrkovanje doma, v okviru družine.”
Prvič nas je zato v raziskavi zanimalo tudi kako pogosto mladostniki obedujejo skupaj z družino. Skupni obroki so pomembni z vidika navade rednih obrokov, prenosa veščin ustvarjanja zdravih obrokov ter nenazadnje druženja. Podatki kažejo, da ima le tretjina mladostnikov (33,6 odstotka) vsak dan skupen obrok. S starostjo se odstotek mladostnikov, ki redno obedujejo z družino, znižuje, tako da je med 17-letniki ta odstotek le še vsak četrti (25,6 odstotka). Pomembne razlike so tudi po spolu, saj fantje v višjem odstotku kot dekleta vsak dan obedujejo z družino.
Pitje sladkih pijač močno upadlo, a jih še vedno vsaj enkrat dnevno uživa približno sedmina
Matej Gregorič z NIJZ je povedal: “Pozitivni trend zelo opaznega znižanega odstotka mladostnikov vseh starostnih skupin in obeh spolov, ki redno uživajo sladkane pijače se nadaljuje, kar je zelo razveseljivo. Njihovo uživanje je bolj razširjeno med fanti in narašča s starostjo mladostnikov. Najvišji odstotek ugotavljamo pri 15-letnih fantih, med katerimi jih redno uživa še vedno skoraj petina (19,7 odstotka).”
Kljub temu, da njihovo uživanje tudi Svetovna zdravstvena organizacija strogo odsvetuje in da se v šolskem okolju spodbuja predvsem uživanje pitne vode, so te še vedno pretirano oglaševane in mladostnikom preveč dostopne. Predstavljajo glavni vir zaužitih prostih sladkorjev, ki so zdravju najbolj škodljiva oblika sladkorja. Njihovo uživanje bo zato močno omejeno tudi v prenovljenih prehranskih smernicah za vrtce in šole. Sem se ne bodo uvrščale le osvežilne sladke pijače, temveč tudi sadni sirupi, sadni sokovi, nektarji, vode z okusi ter vse tiste pijače, ki imajo namesto sladkorja dodana nehranilna sladila.
“Drugič smo v raziskavi HBSC pridobili tudi podatke o uživanju energijskih pijač pri mladostnikih v Sloveniji. Odstotek mladostnikov, ki posegajo po energijskih pijačah, se je primerjano z letom 2014, zmanjšal. Različno pogosto jih pije več kot tretjina (34,4 odstotka), pri čemer je odstotek fantov pomembno višji kot odstotek deklet« je razložila dr. Urška Blaznik z NIJZ ter dodala »Pitje narašča s starostjo, v skupini 15-letnikov energijske pijače različno pogosto uživa skoraj vsak drugi mladostnik (48,5 odstotka). Zlasti je sporno oglaševanje energijskih pijač, z zgodbami o uspehu na adrenalinskih športnih področjih, saj je ciljano usmerjeno prav k mladostnikom. Ti pitju energijskih pijač pogosto pridružijo tudi druga tvegana vedenja (npr. alkohol, tobak), kar je še posebej zaskrbljujoče.”
Med mladostniki vedno bolj priljubljena zelenjava, redno jo uživa že več kot tretjina, dekleta zelenjavo in sadje uživajo v večji meri kot fantje
Pri mladostnikih vseh starostnih skupin in pri obeh spolih se povečuje redno uživanje zelenjave, kar je zelo spodbudno. Prav tako se povečuje redno uživanje sadja, predvsem pri mlajših mladostnikih obeh spolov, zaskrbljujoče pa je, da se je pri starejših mladostnicah ta odstotek znižal. Sicer pa malo več kot tretjina mladostnikov (39,8 odstotkov) vsak dan uživa sadje, prav tako malo več kot tretjina mladostnikov vsak dan uživa zelenjavo (35,9 odstotkov), pri čemer je tako uživanje sadja kot zelenjave pogostejše med dekleti. Uživanje sadja in zelenjave s starostjo mladostnikov upada.
“Slovenija je pri uvedbi ukrepa EU Šolska shema v šolskem letu 2009/2010 temeljila na dobrih izkušnjah pilotnega projekta Jabolko v šoli. Glede na dobre izkušnje shem pri nas in v tujini bi bilo v prihodnje dobro razširiti ukrep na prav vse slovenske šole« je povedala Vida Fajdiga Turk z NIJZ in dodala: »Pregled šolskih shem, ki v svojih programih spodbujajo uživanje zelenjave in sadja je pokazal, da se povečujeta tako znanje kot uživanje zelenjave in sadja med otroki in mladostniki, ki so vključeni v take programe. Še posebej ugoden učinek imajo take sheme na socialno-ekonomsko ranljivejše skupine otrok. Pri vključenosti šol v šolske sheme se opaža tudi zmanjšanje uživanja nezdrave hrane med učenci.”
Naraščajoči trend odstotka čezmerno hranjenih in debelih mladostnikov se v nekaterih starostnih skupinah in z nekaterimi razlikami po spolu nekoliko umirja
V skupino čezmerno hranjenih in debelih se je uvrstilo 18,6 odstotka mladostnikov. Odstotek čezmerno hranjenih in debelih je bil višji med fanti (22,6 odstotka) v primerjavi z dekleti (14,4 odstotka) ter med starejšimi mladostniki (21,7 odstotka 17-letnikov) v primerjavi z mlajšimi (15,7 odstotka 11- letnikov).
V opazovanem obdobju 2002–2018 so ugotovili naraščajoč trend čezmerno hranjenih in debelih mladostnikov skupaj, po spolu in med 13- in 15-letniki, kar kaže na zaskrbljujoč in resen javnozdravstveni problem, ki ga v Sloveniji zaznavajo že več desetletij. Kljub temu je razveseljivo nekolikšno umirjanje tega trenda po letu 2010, zlasti med 11- letniki obeh spolov. Podobno ugoden trend v zadnjih letih ugotavlja ljubljanska Fakulteta za šport iz podatkov športno-vzgojnega kartona šol, ki pa vzroke za neustrezno prehranjenost otrok in mladine pripisuje tudi njihovi slabi gibalni učinkovitosti.
