Mestna občina Maribor se je pridružila skupini mest podpisnic Evropske deklaracije o krožnih mestih (European Circular Cities Declaration). S podpisom deklaracije so se mesta zavezala k prehodu iz linearnega v krožno gospodarstvo in ustvarjanju z viri učinkovite, nizkoogljične in družbeno odgovorne skupnosti, v kateri je poraba virov ločena od gospodarske rasti.
Ustanovne podpisnice deklaracije o krožnih mestih so poleg Maribora tudi mesta Tirana (Albanija), Gent, Leuven in Mechelen (Belgija), Praga (Češka republika), Kopenhagen, Høje-Taastrup in Roskilde (Danska), Helsinki, Lappeenranta, Tampere in Turku (Finska), Grenoble (Francija), Freiburg im Breisgau (Nemčija), Budimpešta (Madžarska), Firence in Prato (Italija), Wiltz (Luksemburg), Bergen in Oslo (Norveška), Ljubljana (Slovenija), Sevilla (Španija) ter Eskilstuna, Malmö in Umeå (Švedska).
Evropska deklaracija o krožnih mestih je bila predstavljena 1. oktobra 2020 na 9. evropski konferenci o trajnostnih mestih – Mannheim2020 na političnem forumu Krožno gospodarstvo v mestih. Izjavo je pripravila široka skupina evropskih organizacij, ki se zavzemajo za prehod v krožno gospodarstvo na lokalni ravni, vključno z ICLEI, Circular Flanders, CSCP, ECERA, Evropsko investicijsko banko, Fundacijo Ellen MacArthur, Eurocities, LWARB, Programom ZN za okolje in inštitutom WCYCLE.
Mesta in regije so zibelke inovacij in družbeno-ekonomskih preobrazb z ogromnim potencialom za vodenje prehoda v krožno gospodarstvo. Upravljajo številne ključne sektorje kot sta mobilnost, ravnanje z odpadki, raba prostora in prostorsko načrtovanje. Kot taki so v idealnem položaju za spodbujanje krožnega gospodarstva in vodenje poti k bolj trajnostni in prožni prihodnosti. Izjava o evropskih krožnih mestih zagotavlja skupno vizijo krožnega mesta, ki pomaga, da mesta delujejo kot združena sila na poti do krožnosti.
Izjava odraža tudi širša evropska prizadevanja za ponovni razmislek o našem gospodarstvu in družbi. Nedavni začetek evropskega zelenega dogovora prikazuje ambiciozne načrte Evropske unije, da postane prva podnebno nevtralna celina do leta 2050 in se preoblikuje v pošteno in uspešno družbo, v kateri je gospodarska rast ločena od rabe virov in negativnih vplivov na okolje. Takšna preobrazba je hkrati izziv in priložnost za evropska mesta. Danes namreč kar 75 % Evropejcev živi v urbanih območjih, mesta pa globalno predstavljajo porabnike 75 % naravnih virov, proizvedejo 50 % vseh odpadkov in 60-80 % emisij toplogrednih plinov.
