Poslanci Levice so včeraj v državnozborsko proceduro vložili predlog zakona, s katerim se zvišuje minimalna urne postavka za študentsko delo na pet evrov neto, uvaja sprotno usklajevanje z rastjo minimalne plače in študentskim delavcem priznava pravico do dodatka za delo ponoči, ob nedeljah in ob dela prostih dnevih. Spremembe zakona, ki jih predlaga Levica, so usklajene v sporazumu o sodelovanju s koalicijo in prinašajo izboljšanje finančnega položaja študentskih delavcev in delavk ter predstavljajo ukrep proti socialnemu dumpingu.
V Levici pričakujejo, da bodo koalicijske stranke vloženi predlog zakona podprle. “Tako kot redno zaposleni naj bodo tudi delavci študenti deležni boljših plač in dodatkov. V tem hipu se jim ne priznavajo, a jim vseeno pripadajo, v Levici jim jih z novim zakonom omogočamo. Kot se dviguje minimalna plača, naj se dviguje tudi študentska postavka. Enako plačilo za enako delo,” je povedal poslanec Miha Kordiš.
Trenutna minimalna urna postavka za študentsko delo, ki znaša 4,89 evra bruto oziroma 4,13 evra neto, je določena prenizko in krši načelo enakega plačila za enako delo. V Levici zato predlagajo, da se minimalna urna postavka za študente določi pri 5,9 evrov bruto oziroma 4,99 evrov neto. Pri izračunu so upoštevali višino minimalne plače in povprečno število mesečnih delovnih dni, kot tudi dejstvo, da zakon o dohodnini študentskim delavcem priznava stroške povezane z delom in sicer kot 10 % znižanje osnove za odmero dohodnine. To pomeni, da je trenutno de facto plačilo za delo 10 % nižje od nominalne postavka za eno uro študentskega dela. Konkretno to pomeni, da je od trenutne minimalne bruto urne postavke, ki znaša 4,89 evra, 0,489 evra namenjeno stroškom povezanih z delom in samo 4,401 evra plačilu za delo.
Pravilo minimalne plače naj velja tudi za študente
Krivičen je tudi trenuten sistem usklajevanja minimalne študentske postavke. Usklajevanje z gibanjem povprečne plače, kot to velja sedaj, je pomenilo, da se je minimalna postavka od leta 2015 do danes dvignila le za ubogih 39 centov ali za 8,6 odstotkov, medtem ko se je minimalna plača dvignila za več kot 12 %. Ob tem se je minimalna plača usklajevala januarja, študentska urna postavka pa šele meseca maja. Takšno usklajevanje je neustrezno in za študente bistveno manj ugodno, kot če bi se minimalna postavka usklajevala z rastjo minimalne plače. Zato predlagajo usklajevanje na način, da se urna postavka usklajuje sočasno z vsakokratno spremembo minimalne plače. Takšno usklajevanje bi pomenilo, da se že z naslednjim letom minimalna urna postavka za študente poveča na 6,26 evra bruto oziroma 5,3 evra neto.
Tudi študenti si zaslužijo dodatke za delo
Študentom ne pripada prav nobena izmed pravic, ki pripada zaposlenim. Delavci in delavke v trgovinah so na primer za nočno delo upravičeni do 75 %, za nedeljsko delo do 100 % in za delo ob praznikih do 250 % povečanja osnovne plače oziroma urne postavke. Študenti pa so za delo v tem času plačani enako. Žal to pomeni, da se študentsko delo pogosto uporablja za nižanje stroškov dela in kot obvodni mehanizem, ki delodajalcem omogoča, da se izognejo določilom kolektivnih pogodb ter tudi nekaterih zakonskih omejitev. Zato v Levici predlagajo, da naj bodo študentski delavci in delavke upravičeni do enakih dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo, kot to velja za ostale delavce, ki so zaposleni v družbi ali podjetju. Rešitev predlagajo z namenom enake obravnave delavcev, enakega plačila za delo in izničevanja učinkov socialnega dumpinga, ki ga trenutno povzroča študentsko delo.
V Levici pričakujejo podporo zakonu
Predloga za dvig minimalne urne postavke za študentsko delo je Levica koaliciji posredovala že 17. maja in z jasno izrazila pričakovanje, da naj bo zakon sprejet še pred poletnimi počitnicami, ko se obseg študentskega dela izrazito poveča. Na ministrstvu kljub večjim pozivom, da naj posredujejo mnenje, in zagotovilom, da bodo to storili, slednjega niso posredovali. To so storili šele po ukrepanju kabineta predsednika vlade, več kot 3 tedne po posredovanju zakona. Mnenje je bilo kljub dolgotrajni pripravi vsebinsko izredno skopo in splošno. Po sestanku z ministrstvom je Levica pripravila kompromisni predlog, ki je naslovil komentarje ministrstva in civilne družbe. Navkljub korakom, ki so jih v Levici napravili, da bi bil predlog sprejemljiv za naše partnerje, med vladnimi strankami jasne podpore niso dobili. Zato so predlog v proceduro vložili sami. Koalicijske poslanske skupine prav tako niso prispevale podpisov, ki bi omogočili, da se prva obravnava zakona odvije že na julijski seji državnega zbora.
Pogovore s koalicijo bodo nadaljevali, glede na to da predlog implementira obe zavezi iz sporazuma – dvig minimalne postavke na raven minimalne plače ter priznanje stroškov za malico in prevoz. V Levici pričakujejo, da bodo novelo zakona koalicijske stranke v obravnavi vendarle podprle.
