Komisija za nadzor javnih financ je ugotovila, da izplačila dodatkov javnim uslužbencem v času epidemije pri zaposlenih v zdravstvu in domovih za starejše, ki so delali neposredno s covidnimi bolniki, niso bila pravična. Vlado pozivajo, naj izplačevanje uredi sistemsko ter poskrbi za nemoteno izplačevanje dodatkov v domovih za starejše.
Ogromna nesorazmernost
Komisija za nadzor javnih financ je danes nadaljevala prekinjeno sejo, na kateri so na zahtevo SAB razpravljali o izplačevanju dodatkov za javne uslužbence v času epidemije covida-19. Kot je danes opozorila predsednica stranke Alenka Bratušek, so iz podatkov, ki so jih pridobili, ugotovili ogromno nesorazmernost pri izplačevanju dodatkov. Kot je dejala, se jim zdi prav, da zaposleni, ki so neposredno izpostavljeni nevarnosti, dobijo dodatke, ni pa prav, da so nekateri dobili 30- do 40-krat višje kot drugi.
Dodatek se namreč obračunava v odstotku plače in ne nominalno
“Nikakor ni prav, da je življenje zdravnika vredno 40-krat več kot življenje bolničarja ali medicinske sestre,” je ob tem poudarila Bratuškova. Zato so predlagali sklep, s katerim bi komisija ugotovila, da izplačila niso bila pravična glede na zaposlene v zdravstvu in DSO z neposrednim stikom s covidnimi bolniki v t.i. rdečih conah. Zato vladi predlagajo, naj izplačevanje uredi sistemsko in na pravičen način.
Ob tem je Bratuškova opozorila, da po zadnjih podatkih zaposleni v DSO letos niso dobili niti evra za neposredno delo z bolniki. Zato so v SAB predlagali sklep, s katerim komisija ugotavlja, da zaposleni v DSO letos niso dobili izplačanih teh dodatkov, vlado pa poziva, naj čimprej, najpozneje pa do 31. maja, razreši to problematiko za vse pretekle mesece. Prav tako mora vlada po njihovem predlogu poskrbeti za nemoteno izplačevanje dodatkov.
Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič je medtem zanikala, da zaposleni v DSO niso dobili niti evra. Te dodatke namreč izplačuje delodajalec, po njenih besedah pa so jih nekateri izplačali, drugi ne. Je pa priznala, da DSO letos še niso dobili povračila s strani ministrstva.
Kot je pojasnila, imajo namreč socialnovarstveni zavodi možnost, da zahtevke za dodatke ob januarski plači vložijo do konca februarja. Ker te zahtevke na ministrstvu pregledujejo, potrditi pa jih mora še vlada, to po njenih besedah traja nekaj tednov. Pojasnila je, da je vlada na seji 28. aprila potrdila gradivo, s katerim bo v petek izplačanih 17 milijonov evrov za socialnovarstvene zavode in koncesionarje.
Bratuškove ta pojasnila niso prepričala, da bi spreminjala predloge sklepov
Kot je obrazložila, je namreč na prejšnji seji sindikalist, ki zastopa DSO, povedal, da zaposleni niso dobili izplačanega niti evra. Temu so pritrdili tudi drugi člani odbora iz vrst SAB, LMŠ in SD, ki so se oglasili v razpravi.
Poslanec LMŠ Jani Möderndorfer je denimo opozoril na velike razlike med zaposlenimi v zdravstvu, poleg zaposlenih v DSO pa je pozabljena tudi skupina J v zdravstvenem sistemu. Tudi Franc Trček (SD) od vlade pričakuje, da izplačevanje dodatkov reši na bolj ustrezen način, denimo z uravnilovko, višino plače (kdor ima manjšo plačo, bi dobil več) ali kriterijem, koliko časa je nekdo izpostavljen okužbi.
Vsi sklepi so bili izglasovani s sedmimi glasovi za in brez glasu proti. Predsednik komisije Igor Peček je ob tem še spomnil, da je na računsko sodišče naslovil pobudo, naj opravi revizijo izplačila dodatkov zaradi epidemije.
vir: sta
