Pravice pacientov se dotikajo vsakega izmed nas, saj se (ne)hote pogosto znajdemo tudi v tej vlogi. V nadaljevanju so nanizane ključne pravice iz Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP), ki posegajo tudi na področje varstva osebnih podatkov.
Imate pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo
Pacient ima pravico za vpogled, prepis ali pridobitev fotokopije zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanj. Izvajalec zdravstvenih storitev mora tej zahtevi ugoditi takoj ali najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu zahteve. Čeprav zakon ne predpisuje posebne oblike za vložitev zahteve, svetujemo, da jo vložite pisno oziroma zahtevate pisno potrdilo o vložitvi – zaradi lažjega dokazovanja, kdaj ste zahtevo vložili.
To pravico lahko pri istem izvajalcu uveljavljate dvakrat na mesec, pri tem pa vam ni treba navesti razloga, zakaj se želite seznaniti z lastno zdravstveno dokumentacijo. Izvajalec vam sme zaračunati le materialne stroške fotokopiranja oziroma druge stroške reprodukcije, ne pa tudi stroškov dela, ki jih ima z zbiranjem zdravstvene dokumentacije – višino materialnih stroškov določa Pravilnik o zaračunavanju stroškov pri izvrševanju pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Pravica do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo se lahko omeji le z zakoni s področja zagotavljanja javne varnosti in javnega zdravja ter kadar bi bile ogrožene pravice drugih oseb. Vpogled v lastno zdravstveno dokumentacijo lahko izjemoma zavrne tudi zdravnik, če glede na okoliščine oceni, da bi pacientu takšna seznanitev povzročila resno zdravstveno škodo.
Imate pravico do varstva zasebnosti in osebnih podatkov
Pacient ima pravico, da zdravstveno osebje spoštuje njegova osebna prepričanja, kdo je lahko navzoč pri njegovi zdravstveni oskrbi ipd. Ob tem lahko zahteva tudi izvedbo primernih in razumnih ukrepov za varstvo svoje zasebnosti ter spoštovanje pravil glede dopustnosti obdelave svojih osebnih podatkov in varovanja poklicne skrivnosti.
Pacient ima pravico do zaupnosti osebnih podatkov, zato se podatki o njegovem zdravstvenem stanju lahko razkrijejo samo tistim zdravstvenim delavcem, ki so neposredno vključeni v proces zdravljenja oziroma so pooblaščeni za seznanitev. Ti pa morajo s podatki ravnati v skladu z načelom zaupnosti in s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. V primeru kršitev mora izvajalec zdravstvenih storitev ukrepati in ugotoviti morebitno odgovornost zdravstvenih delavcev. O kršitvah mora obvestiti tudi pacienta, pristojnega zastopnika pacientovih pravic in informacijskega pooblaščenca.
Zdravstvenih podatkov se praviloma ne sme obdelovati
Splošna uredba šteje zdravstvene podatke za posebno vrsto osebnih podatkov. Obdelava tovrstnih podatkov je praviloma prepovedana, razen po izrecno določenih pogojih iz 9. člena Splošne uredbe, pri obdelavi pa je treba upoštevati tudi številne področne predpise zdravstvene zakonodaje.
Lahko pa pacient oziroma druga oseba, ki ima pravico dati nadomestno privolitev, privoli v obdelavo osebnih podatkov pri izvajalcu zdravstvenih storitev, ki sicer ni predvidena v nobenem zakonu.
Dobro je vedeti
Pacient z dopolnjenim 15. letom starosti lahko določi osebe, ki se jim lahko (na zahtevo) sporočajo informacije o njegovem zdravstvenem stanju, ki se jim te informacije morajo brez zahteve sporočiti ter katerim prepoveduje seznanitev s temi informacijami.
Pravica se nanaša na sporočanje informacij o zdravstvenem stanju, na razkrivanje vsebine zdravstvene dokumentacije in obseg sporočanja informacij.
