Državni proračun je v prvih devetih mesecih letos izkazal primanjkljaj v višini 2,43 milijarde evrov, potem ko je proračun v enakem obdobju lani beležil presežek v višini 288,2 milijona evrov. Prihodki so se znižali za 9,5 odstotka na 7,52 milijarde evrov, odhodki v višini 9,95 milijarde evrov pa so bili višji za 24,1 odstotka.
Kot so ob objavi najnovejši podatkov javnofinančnih gibanj zapisali na ministrstvu za finance, desetmesečni proračunski primanjkljaj odraža manjšo gospodarsko aktivnost v preteklih mesecih in ukrepanje države za blaženje posledic epidemije koronavirusa.
Padec je pripisati hitremu izpadu davčnih prihodkov zaradi omejevalnih ukrepov
Padec prihodkov je medtem pripisati predvsem hitremu izpadu davčnih prihodkov zaradi omejevalnih ukrepov za zamejitev koronavirusa, ministrstvo pa ob tem poudarja, da se nadaljuje postopno umirjanje zniževanja prihodkov na mesečni ravni.
Prilivi iz naslova davčnih prihodkov so v desetih mesecih znašali 6,28 milijarde evrov in so bili za 12,1 odstotka nižji kot v primerljivem obdobju lani. Dohodnina je bila pri 888,6 milijona evrov za 14,6 odstotka nižja, upad pa je pripisati predvsem vladnim protikoronskim ukrepom. Dohodnina je nižja tudi zaradi višje povprečnine občinam.
Nekatere družbe zaprosile za obročno plačilo
Davek od dohodka pravnih oseb je bil nižji za 25,9 odstotka in je znašal 631 milijonov evrov, davek na dodano vrednost (DDV) pa je bil nižji za 8,5 odstotka in je v državni proračun prinesel 2,93 milijarde evrov. Na ministrstvu poudarjajo, da sta rast in dinamika DDV odvisni predvsem od gibanja in rasti zasebne in državne potrošnje, dodajajo pa še, da so letos nekatere družbe zaprosile tudi za obročno plačilo ali odlog plačila obveznosti iz naslova DDV.
Prihodki iz naslova pobranih trošarin so v prvih desetih mesecih znašali 1,13 milijarde evrov in so bili za 12,3 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani. Kot pojasnjujejo na finančnem ministrstvu, je nižja realizacija povezana predvsem z bistveno nižjo potrošnjo pogonskih goriv v času omejevalnih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa, poleg tega so trošarine na pogonska goriva glede na lani nižje, nekateri davčni zavezanci pa so izkoristili možnost za obročno odplačevanje obveznosti iz naslova trošarin na energente.
Pri odhodkih, ki so bili glede na enako lansko obdobje za skoraj četrtino višji, so medtem najbolj narasla sredstva za zaposlene, subvencije, transferi posameznikom in gospodinjstvom ter drugi tekoči domači transferi.
Deloma se v tem obdobju poznajo tudi izplačila za dodatek za rizičnih razmer
Obveznosti za plačilo plač in prispevkov so se zvišale za 7,4 odstotka na 1,2 milijarde evrov. Zvišanje je deloma posledica učinka rednih napredovanj in izvajanja dogovora o plačah v javnem sektorju, na podlagi katerega so se septembra lani povečali nekateri dodatki za posebne pogoje dela, z novembrom lani pa so se zvišale vrednosti delovnih mest za drugi plačilni razred. Deloma se v tem obdobju poznajo tudi izplačila za dodatek za rizične razmere zaradi epidemije covida-19.
V okviru tekočih transferov so bile subvencije v prvih desetih mesecih letos skupaj višje za 272,9 odstotka in so znašale 1,2 milijarde evrov. Za subvencije zasebnim podjetjem in zasebnikom je bilo namenjenih 1,16 milijarde evrov. Za transfere posameznikom in gospodinjstvom je bilo namenjenih 1,6 milijarde evrov oz. 35,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Drugi tekoči domači transferi so bili v desetih mesecih višji za 24,6 odstotka in so znašali 678,9 milijona evrov. Transferi javnim zavodom so znašali dobri dve milijardi evrov oz. 21,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Izdatki za poplačilo domačih in tujih obresti so znašali 692,6 milijona evrov
Izdatki za poplačilo domačih in tujih obresti so znašali 692,6 milijona evrov in so bili za 1,9 odstotka nižji od primerljivega lanskega obdobja. Padec teh izdatkov je posledica operacij državne zakladnice z upravljanjem javnega dolga.
Državni proračun je za izplačila investicijskih odhodkov in transferov namenil 496,6 milijona evrov oziroma ali 13,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
Vplačila v proračun EU so v desetih mesecih znašala 415,7 milijona evrov in so glede na enako obdobje lani nižja za 11,1 odstotka. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, so bila vplačila v proračun EU lani višja zato, ker je bilo januarja lani izvedeno plačilo dopolnitve proračuna EU za leto 2018.
Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne, je v prvih desetih mesecih zabeležila približno 15,28 milijarde evrov prihodkov in 17,65 milijarde evrov odhodkov.
VIR: Lokalec.si
