Dennis Malačič je danes presenetil z zapisom, s katerim je napovedal umik.
Njegov zapis objavljamo v celoti:
Spoštovani, rad bi vas seznanil z dejstvom, da sem dal odpoved in da se poslavljam z novinarske/voditeljske/uredniške funkcije informativne oddaje Planet 18 na Planet TV. Vedno sem občudoval posameznike z visokimi moralnimi načeli, mednje pa se želim uvrščati tudi sam. Glede na gonjo, ki se jo pod novim odgovornim urednikom gremo proti LGBTIQ+ skupnosti, ki ji tudi sam pripadam, vam sporočam, da se umikam, saj si ne bi nikoli opravičil, da bi sodeloval pri nečem, kar gre proti meni in navsezadnje tudi mojim pravicam.
V tej ekipi se žal več ne počutim ne sprejeto in ne cenjeno, obenem pa profesionalnim standardom, ki jih v pogodbi zahteva Planet TV od mene & sodelavcev, navsezadnje pa nam jih narekuje tudi novinarski kodeks, zaradi nove uredniške politike, ne morem(o) niti slediti.
Glede na to, da sem bil pri svojem delu res s srcem in dušo, mi lahko verjamete, da to vsekakor ni lahka poteza in da se poslavljam s težkim srcem, mi pa iskreno na koncu dne pomeni več, da zaspim v miru in ne v strahu, del sovražne propagande pa nisem bil nikoli in tudi ne bom.
Vedno sem bil zagovornik ljubezni in ne sovraštva. Vedno sem stremel k temu, da bi sprejel drugačnost, jo poskušal razumeti in sprejeti, pa tudi, če ji ne pripadam. Vedno sem bil na strani manjšin, vedno sem zagovarjal človekove pravice. Navsezadnje sem bil zaradi svoje spolne usmerjenosti nemalokrat deležen žaljivk, posmehovanja, nesprejemanja, zavračanja in vsega ostalega, zaradi česar velikokrat nisem mogel biti iskren ne do sebe, ne do okolice. A ti časi so minili.
Po prebolelem raku, za katerega verjamem, da sem si ga pridelal predvsem po zaslugi bremena strahu pred zavračanjem in nesprejemanjem posameznikov, ki so mi blizu in tudi širše okolice, sem se odločil, da se ne bom več skrival in da se bom boril za svojo srečo, ne glede na ceno samega boja. V čem sem manjvreden, v čem so manjvredni ostali člani mavrične manjšine, da si tudi sami ne bi zaslužili sreče in ljubezni? V čem?!
Neizmerno sem bil hvaležen sodelavcem, da nikoli niso problematizirali moje spolne usmerjenosti – še več, sprejeli so me za svojega, me vzljubili in verjamem, da me imajo danes neizmerno radi. Verjamem, da jim ni vseeno, da jih zapuščam in verjamem, da bodo, ne glede na to, da se razhajamo, vedno stali za menoj, tudi, ko se bo šlo za moje/naše pravice. Vsaj večina, za nekatere pa žal tega ne morem trditi: v preteklih dneh sem slišal tudi komentarje, da moram odmisliti novo uredniško politiko, saj, da moram na koncu dne tudi sam plačati položnice. To je že res, ampak za kakšno ceno?! Žal nimam moči in ne srca, da bi stopil pred gledalce za vsako ceno. Sploh pa ne na račun izdaje samega sebe.
Vsi, ki ste me/nas spremljali, dobro veste, da sem v prvi vrsti preprost fant s kmetije, ki je do vsakega, pa naj je bil minister, predsednik ali najbolj preprost človek, vedno pristopil enako: s spoštovanjem in s srčnostjo, katere zagovornik & ponosni predstavnik sem bil in bom vedno. Nikoli nisem bil med tistimi, ki so širili sovražnost, vedno sem bil na strani ljubezni. In tako bo ostalo, ne glede na ceno, ki jo bom za to moral plačati.
Za nekaj časa se umikam iz javnosti, saj me je celotna situacija zelo prizadela, nekoč, nekje, ko se pojavi nova priložnost, predvsem tam, kjer bom cenjen in spoštovan, pa verjamem, da se znova zagledamo. Srečno vsem, srečno pa predvsem nam, borcem, ki nam ni vseeno in ki bomo vedno na strani pravičnosti, sprejemanja, spoštovanja in ljubezni!
