Afera CHF: Zaradi nepoštene poslovne prakse ponovno prijavili deset bank in ZBS

FOTO: Pixabay.com

Združenje Frank je sporočilo, da so po njihovih besedah zaradi vztrajanja pri zavajajočih in agresivnih poslovnih praksah v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami na Tržni inšpektorat RS in Banko Slovenije poslali že drugo prijavo kršitev zoper nekaj bank in njihovo interesno združenje.

Prijava kršitev se nanaša na dokument »Obvestilo za javnost glede javnih navedb v zvezi s hrvaško sodno prakso v povezavi s krediti v CHF«, ki je bil objavljen na spletni strani ZBS. Pripravile in sprejele so ga banke, članice Združenja bank Slovenije, ki so tržile potrošniške kredite v CHF in jih navajamo kot kršitelje v prijavi, je Združenje Frank Zapisalo v izjavi za javnost. Dodali so, da “z zadnjim obvestilom za javnost ZBS močno zavaja potrošnike, ki bi morebiti vložili tožbo proti banki, saj z navajanjem neresnic očitno želi odvrniti oškodovance od iskanja pravice na sodiščih. Zaradi kršitev v smislu 5(7) člena Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, v skladu s katerim se za zavajajočo prakso smatra zavajanje glede pravic, ki jih ima potrošnik, smo ZBS prijavili Tržnemu inšpektoratu RS in Banki Slovenije”.

Združenje Frank meni, da naj bi po porazu bank na Poljskem in sedaj še na Hrvaškem slovenske banke želele prikazati, da so razsodbe drugih sodišč nerelevantne za slovenske potrošnike in aktualne sodne spore, “čeprav gre, vsaj v primeru Slovenije in Hrvaške, za iste tuje banke, ki so oškodovale potrošnike z enakimi nepoštenimi poslovnimi praksami na obeh straneh meje, sodna praksa Sodišča EU pa jih postavlja na laž”.

Sporočili so še, da so o prijavi kršitev Tržnemu inšpektoratu RS in Banki Slovenije obvestili tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je pristojni nacionalni organ za varstvo potrošnikov, ter Ministrstvo za finance, ki je pristojno za zakonsko urejanje in nadziranje finančnega sistema. Ob tem so zapisali, da odzivov še niso dobili. Pozivajo pa politike in slovenska sodišča, da zavarujejo slovenske kreditojemalce pred oškodovanjem, banke pa, da nehajo aktivno preprečevati reševanje problema.

Oddaj komentar