Ležim na kavču, pred sabo list papirja in pisalo.. Razmišljam o dnevu, ki me čaka. Prosta v službi, super! Organiziram dan: trening, sestanek za projekt, kosilo, terapija in še drug sestanek. Razmišljam gor, dol, bo ali ne bo. Dan je minil, jaz pa na tristo!! Beba, zadihaj.
Nič se ni zgodilo. Spet nekdo, ki je zapravljal tvoj čas. Ja NEKDO! Ta nekdo, ki te ne pozna, ne pozna tvojega razmišljanja, kaj si sposobna. Opažam, da je takšnih NEKDO veliko na tem planetu. Če se vrnem nazaj v otroštvo, so mi vedno govorili, ne šport, ne to, ne ono.. Pa ne starši, pač pa takšni posebne sorte NEKDO. Takrat sem bila še otrok, danes sem ženska, ki bo čez par mesecev dopolnila 30 let. Najboljših 30.
Veliko zgodb in ljudi se skriva v teh letih, na katere sem zelo ponosna! Izkušnje in leta so mi dala veliko. Vseeno mi je, če sem družbi in okolici všeč. Podli in nesramni komentarji se me ne dotaknejo več. Pripombe, da nisem sposobna nekaj narediti/premakniti ne slišim več. Nisem ovca, ki bo hodila v čredi tako kot bodo narekovali pastirji. Živim svoje življenje, tu in zdaj. Samo enkrat. Pišem svojo zgodbo in premikam meje.
Naš začetek in konec je enak. Vse nas je rodila mama in vsi mi bomo enkrat “spali” pod isto zemljo.
Samo od nas je odvisno, ne od drugih in ne od tistih nekdo, kakšno zgodbo bomo napisali!
#nevergiveup
Beba
