Županja Mestne občine Ptuj je za naš medij povedala, da so mestni svetniki z glasovanjem na seji mestnega sveta, potrdili, da se ne bodo odpovedali kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture 2025. Sedaj pa jih do konca leta čaka veliko dela.
“Moramo se usesti v občinski upravi in pregledat proračune, obveznosti, ki smo prevzeli iz preteklih let. Vse obstoječe kredite, vse obstoječe projekcije za katere že vemo, da se bodo dogajale, tudi znižanje stroškov iz naslova dohodnine, kar pomeni manj proračunskih sredstev, v kolikor bo gospodarska rast padla, kot je napovedano za sedem procentov, potem pa bomo videli kaj je tisto realno, kar lahko obljubimo,” nam pove županja Nuška Gajšek.
Mnogo Ptujčanov se sprašuje, če je čas primeren za novo zadolževanje. Večina mestnih svetnikov je sicer na glasovanju izrekla strinjanje z nadaljnjim aktivnostim za pridobitev naziva Evropske prestolnice kulture 2025.
Milan Klemenc, predsednik odbora za splošne zadeve in lokalno samoupravo je namreč podal predlog, da se aktivnosti potegovanja za EPK prenehajo, a so ga preglasovali, kar ga niti ne preseneča, nam je zaupal: “Politična odločitev je bila pač takšna kot je bila. Ptuj ima velik kulturni pečat, kar kaže na njegovo vrednost in prepoznavnost. Vemo pa, da Ptuj že kar nekaj let nazaduje na področju infrastrukture, prav tako pa sredstev, ki jih bomo morali nameniti za EPK 2025, preprosto nimamo, kar kažejo tudi pripravljene projekcije strokovnih služb Mestne občine Ptuj. Odbor je predlagal amandma zaradi tega, ker izpeljava EPK 2025 ni finančno vzdržna, pri tem pa bo najbolj trpel prav del namenjen infrastrukturi. Sredstva, ki smo jih do zdaj namenili za EPK 2025 in pripravo Prijavne knjige na včerajšnji dan znašajo 139 300 tisoč evrov. Predvsem bode v oči Ptujčane tudi dejstvo, da gredo sredstva ljudem, ki niso iz Ptuja, pa ne mislim tega na osebni ravni, ampak ljudje tako gledajo na to. Konec koncev imamo na Ptuju kar nekaj strokovnjakov, ki bi bili sposobni opraviti njihovo delo.”
“Morda bi si bilo treba naliti čistega vina in priznati, da preprosto ne zmoremo zbrati tako velikega zneska, ki bi ga morali prispevati iz proračuna, kar znese 5,9 milijona € , ki predstavlja skoraj 20 % letnega proračuna Mestne občine Ptuj. Jaz vsekakor nisem proti kulturi in EPK-ju, a časi trenutno niso primereni, prav tako pa ne vemo kaj nas, še čaka,” je dodal Klemenc.
“Določeni pomisleki so, te pomisleke bomo poskušali spraviti v realne okvirje in na ta način pomirit duhove. Dejstvo je, da okoliščine so spremenjene, in da bodo v letih ki prihajajo in bo čas za pripravo EPK-ja bistveno drugačne od tega kot so bile, ko smo se za kandidaturo odločali. Gospodarska situacija takrat je bila bistveno drugačna, kot bo verjetno jutri, za to tudi ta sklep, da prilagodimo kandidaturo na neke realne temelje, na neke realne izvedbene osnove in potem bomo videli kako naprej,” pa nam pojasni županja.
“Absolutno za vsak projekt potrebuješ denar. tudi država še dokončno ni dala svoje odločitve, koliko v kakšni višini in za kakšen namen bo financirala ta državni projekt, konec koncev to ne gre za občinski projekt, ampak gre za državno promocijo. Tako da bi najprej potrebovali te odgovore, potem pa seveda vse ostale. Mi pa bomo zdaj naredili resne kalkulacije v našem proračunu, glede na projekcije, ki jih imamo do leta 2025 ocenili tisto kaj je realno, da lahko obljubimo. Ne dajemo praznih obljub, da ne izpademo kot nekakšni nesposobneži, da nismo tega pripeljali kar smo smo sami napisali, da bomo. Mi ostajamo pri realnih projektih, ne glede na to ali bomo EPK ali ne. Torej bomo zapisali, realno to kar bi si do 2015 želeli in se trudili da bomo to tudi izvedli,” svoje odločitve pojasnjuje Gajškova.
Za mnenje smo vprašali tudi mestnega svetnika Andreja Čuša: “Stanje osnovne infrastrukture na območju celotne Mestne občine Ptuj sigurno ni na nivoju Evropske prestolnice kulture. Zato tudi mi, v listi Andreja Čusa, razumemo številne pomisleke občanov, ki so nam bili zaupani. Po drugi strani pa EPK predstavlja neko priložnost za razvojni preboj Ptuja širše, tudi v mednarodnem okolju. Sami vidimo prednost v tem, da bi mogoče na ta račun lahko na Ptuju dobili modenrno arheološko zbirko končno na ogled, torej razstavišče. Vseeno pa smo bili v tej kandidaturi že kritični. Kajti nekatere zadeve so glede na trenutno finančno stanje MO Ptuj megalomanske, spet drugi problem, ki ga vidimo pa je, da se je v premajhni meri vključili lokalno kulturno sceno. Ko pogledamo porabo teh sredstev, vidimo da so ta bolj ali manj šla v Ljubljano, Celje ali Maribor. Ptuj pa do sedaj od tega ni imel nič.”
EPK moramo oddati do konca leta, tako da časa veliko nimajo.
