Kmetijsko gozdarski zavod (KGZ) Maribor letos obeležuje 130 let delovanja. Po besedah direktorice Irene Leonide Kropf je njegovo glavno poslanstvo še vedno strokovno izobraževanje in svetovanje uporabnikom v kmetijski dejavnosti ter prenos najsodobnejših tehnoloških dognanj v prakso na področju kmetijstva.
Začetek delovanja zavoda sega v čas, ko je leta 1894 na Pristavi pričela delovati dve leti prej ustanovljena Kmetijska kemična deželna preizkusna postaja. To je bil čas začetka industrijskega razvoja Spodnje Štajerske, kar je bil izziv tudi za kmetijstvo in kmetijsko strokovno javnost, ki se je začela vključevati z novimi dognanji, znanji in tehnologijami.
Najprej je bila vzpostavljena laboratorijska dejavnost, predvsem zaradi takratnih težav vinarjev in vinogradnikov s trsno ušjo, je direktorica pojasnila na današnji novinarski konferenci pred slovesnostjo ob jubileju, ki bo v sredo v Narodnem domu Maribor s slavnostno govornico predsednico republike Natašo Pirc Musar. “Zavod je skozi vseh 130 let ohranjal svojo tradicijo, to je pomoč kmetu in prenos znanja,” je dejala.
KGZ Maribor je danes najstarejši zavod znotraj sistema Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in zaposluje 47 ljudi na šestih oddelkih, med katere spadata tudi Selekcijsko trsničarsko središče Ivanjkovci in Sadjarski center Maribor.
Po besedah predsednika sveta zavoda Janka Stojkovića je danes velik poudarek dejavnosti na trajnostnem kmetijstvu, tudi spričo podnebnih sprememb, s katerimi se sooča tudi kmetijstvo.
Predsednik mariborske območne enote Venčeslav Senekovič je ob tem opozoril na nizko prehransko samooskrbo v Sloveniji, zato so takšni zavodi s strokovno podporo, ki jo nudijo, še toliko bolj pomembni. Izpostavil je tudi prispevek zavoda k razvoju stroke, tudi na področju visokega šolstva. “Nedvomno gre za velik prispevek tega zavoda k vsestranskemu razvoju kmetijstva v severovzhodni Sloveniji,” je dejal.
Po besedah direktorice so v zadnjih letih pomladili ekipo, s čimer lažje sledijo spremembam in najnovejšim dognanjem na področju kmetijstva. Izvajajo številne raziskovalne projekte ter pomagajo kmetom pri prijavljanju na različne razpise.
V okviru javne službe kmetijskega svetovanja deluje 21 kmetijskih svetovalcev, med katerimi je več kot polovica specialistov za določeno področje. Po besedah njihove vodje Simone Hauptman se kmetje obračajo nanje s prošnjami za pomoč ne le pri strogo strokovnih vprašanjih, temveč tudi pri drugih zadevah, kot so na primer preusmeritve ali medgeneracijski prenosi na kmetijah.
Danes izvajajo predvsem osebno svetovanje, prikaze na terenu, izmenjavo dobrih praks, panožne krožke, ob epidemiji covida-19 so uvedli tudi izobraževanja na daljavo, ki so pri kmetih po besedah Hauptman naletela na zelo dober odziv. Obenem ohranjajo dolgoletno tradicijo posveta Lombergarjevi dnevi, kjer omogočijo tudi predstavitev znanj iz tujine.
Vodja laboratorija Leonida Gregorič je izpostavila, da se vremenski pogoji spreminjajo, zato je med drugim ključno, da v celotni regiji spremljajo razmere in na podlagi tega svetujejo posameznim kmetom.
VIR: lokalec.si
