Gradbeništvo v Sloveniji je v letu 2018 drugo leto zapored beležilo rast. Do konca oktobra se je vrednost opravljenih del povečala za več kot petino. Panožna zbornica pri GZS tudi za leto 2019 pričakuje rast, a ocenjuje, da ta ne bo več dvomestna.
V 2018 še za petino več gradbenih del
Potem ko je bila vrednost opravljenih del v letu 2017 za okoli 18 odstotkov višja kot v letu prej, se je vrednost opravljenih del v prvih desetih mesecih lani glede na enako obdobje leto prej zvišala za 21,5 odstotka, kažejo podatki državnega statističnega urada.
“Rast je bila pričakovana, saj so bile izhodiščne vrednosti obsega del kljub visoki rasti v letu 2017 še vedno zelo nizke,” je dejal direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Jože Renar.
Obseg del na gradbenih inženirskih objektih je bil v prvih desetih mesecih lani večji za 21,7 odstotka. Na področju infrastrukture dela potekajo tako na cestah kot na železnici.
“Na cestah se izvajajo intenzivna vzdrževalna dela, da bomo lahko nadoknadili zaostanke, saj je v zadnjih letih država obseg njihovega vzdrževanje spustila globoko pod gospodarni minimum. Intenzivnejša so tudi investicijsko vzdrževalna dela in nove investicije. Na železnicah se izvajajo obsežna obnovitvena dela, da bomo lahko v naslednjih letih še zagotavljali njihovo konkurenčnost cestnemu prometu,” je dejal Renar.
V gradbeni družbi Pomgrad, ki skupaj s partnerji sodeluje pri treh večjih infrastrukturnih projektih (nadgradnji železniške proge na odsekih Pesnica-Šentilj in Poljčane-Slovenska Bistrica ter gradnji podvoza na Ljubljanski ulici v Mariboru), leto 2018 ocenjujejo kot uspešno, pričakujejo, da bodo ustvarili 160 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov. Usmerjajo se tudi v tujino, in sicer so med drugim gradili hotel na Plitvicah na Hrvaškem ter stanovanjske bloke na Švedskem.
“Velik korak v poslovanju smo naredili predvsem na področju internacionalizacije poslovanja, saj v tujini izvajamo nekaj pomembnih poslov. Tudi na domačem gradbenem trgu je zaključenih nekaj velikih gradbenih projektov, med katerimi je bila izjemno pomembna nova tovarna Magne v Hočah, ki smo jo uspešno zgradili v izjemno kratkem časovnem obdobju,” je povedal predsednik uprave Pomgrada Iztok Polanič.
Obseg del na stavbah je bil v prvem lanskem desetmesečju večji za 20,8 odstotka. “Raste tudi obseg gradnje stavb, tako stanovanjskih kot stanovanjskih, kjer v nasprotju z gradbenimi inženirskimi objekti prevladujejo zasebni vlagatelji,” je povedal Renar.
Zbornica za 2019 pričakuje enomestno rast; med izzivi pomanjkanje tehničnega kadra
V zbornici za leto 2019 pričakujejo nadaljevanje rasti, a ta po njihovi oceni ne bo več dvomestna, kot je bila zadnji dve leti. “Računamo, da bo rast podobna tako na gradbeno inženirskih objektih kot pri stavbah,” je povedal Renar.
Kljub temu, da smo sredi visoke gospodarske rasti in da imajo vsi gradbinci v Sloveniji dobro zasedene svoje zmogljivosti, pa se slovensko gradbeništvo sooča s številnimi izzivi in težavami, je opozoril Polanič.
“Eden izmed ključnih izzivov je zagotovo pomanjkanje ustreznega tehničnega kadra, s čimer se soočajo praktični vsi gradbinci v Sloveniji. Dodaten izziv predstavlja tudi nepredvidljivo nihanje števila projektov oziroma investicij, zaradi česar je v gradbeništvu izjemno težko načrtovati na daljši rok,” je povedal prvi mož Pomgrada.
Po njegovih besedah se bodo letos osredotočili bolj na infrastrukturne in industrijske projekte, pričakujejo tudi nekaj novih razpisov s področja cestne in železniške infrastrukture. “V novo leto sicer vstopamo dobro zasedeni, začeli pa bomo izvajati nekaj novih projektov, največji med njimi so nadgradnja železniških postaj Maribor in Tezno, preplastitev avtoceste na odseku Šentrupert-Vransko ter prizidek Doma upokojencev Juršinci. Za podjetje je pomembno, da pridobivamo projekte, ki zaposlujejo celoten sistem Pomgrada,” je dejal Polanič.
Člani zbornice po Renarjevih besedah pričakujejo, da bo država v gradbenih pogodbah upoštevala “v svetu priznana pravila in se izogibala tveganim netransparentnim pogodbam za skupno ceno, ključ v roke ipd., ki so v nasprotju z v svetu uveljavljenimi definicijami gradbenih pogodb”.
V zbornici po Renarjevih besedah pričakujejo tudi, da “država s svojim načinom javnega naročanja ne bo več omogočala nelojalne konkurence s strani podjetij, ki niso zavezanci za spoštovanje kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti, saj s takim načinom ruši vse pozitivne pridobitve socialnega dialoga za zaposlene v gradbeništvu in jih potiska v socialno bedo, podjetjem zavezancem pa preprečuje uspešen gospodarski razvoj”.
Vir: Lokalec.si
