Mag. Ana Pavlič, programska direktorica in raziskovalka na Inštitutu za proučevanje enakosti spolov (IPES), se že vrsto let ukvarja z vprašanji enakosti spolov, spolnih stereotipov in nasilja na podlagi spola. S projektom EMPATH je s sodelavci in sodelavkami v zadnjih dveh letih naslavljala problematiko toksične moškosti med mladimi in opozarjala na širše družbene posledice teh vedenjskih vzorcev. V intervjuju pojasnjuje, zakaj so ti stereotipi tako trdovratni, kako vplivajo na mladostnike in kakšni so naslednji koraki po zaključku projekta.
Zakaj je projekt EMPATH tako pomemben za slovensko dijaško populacijo?
Mladi odraščajo v družbi, kjer so spolni stereotipi še vedno zelo močno prisotni. Fantje so podvrženi nenehnim pritiskom in pričakovanjem, ki od njih terjajo neznansko in stalno moč, neomajnost in fizično dominantnost. Če teh pričakovanj ne izpolnjujejo, so pogosto zasmehovani, celo poniževani. Vse to seveda vpliva ne le na njihove odnose, temveč tudi in predvsem na njihovo duševno zdravje (sposobnost reflektiranja s tem povezanih težav ter posledičnim iskanjem pomoči) in samopodobo.
S projektom EMPATH (Opolnomočenje mladih za sodelovanje v boju proti spolnim stereotipom, s posebnim poudarkom na obravnavi toksičnih vzorcev vedenja in moškosti) smo želeli poudariti družbeno konstruiranost in škodljivost teh norm, pa tudi ustvariti prostor, kjer mladi lahko, končno, odkrito spregovorijo o tem, s kakšnimi pritiski se soočajo. Mi pa jim ob tem pomagamo te norme presegati in jih od toksične usmeriti k bolj skrbnim oblikam moškosti.
Kateri rezultati analize stanja so vas najbolj presenetili?
Rezultati, ki smo jih pridobili z anonimnim vprašalnikom in fokusnimi skupinami, so razkrili številne zaskrbljujoče trende med dijaško populacijo. Kar 71 % jih tako meni, da so moški naravno boljši vodje kot ženske, 65 % jih verjame, da je tekmovalnost povezana predvsem z moškostjo, 26 % pa je prepričanih, da ženske zavračajo spolne odnose kot del flirtanja. Še več, 18 % dijakov vidi takšno zavračanje kot način manipulacije, skoraj 20 % pa celo kot draženje.
To razkriva resnično globoko zakoreninjene stereotipe in nevarna prepričanja o privolitvi in spolnosti, ki ustvarjajo škodljive dinamike in lahko vodijo v nasilje. Prav tako več kot 30 % dijakov navaja, da nikoli ne prosijo za pomoč, kadar se znajdejo v stiski, kar kaže na velike izzive pri komunikaciji in iskanju podpore. Zaskrbljujoče je tudi, da kar 40 % deklet meni, da moški ne smejo izražati čustev, kot so strah, žalost ali sram, kar kaže na to, da so stereotipi globoko zakoreninjeni in ponotranjeni tudi pri dekletih.
Kako patriarhalna družba vpliva na mlade?
Patriarhalna družba mladim dekletom in fantom vsiljuje natančno določene predstave o pravi moškosti in pravi ženskosti. Ideja o naravnosti z moškostjo in ženskostjo povezanimi vlogami je tako ponotranjena, da v sodobnem svetu moški in ženske ne reflektiramo cene (moški niti nagrade), ki jo skupaj in vsak zase plačujemo za vzdrževanje patriarhata. Ta cena, o kateri govorim, je v praksi povezana s številnimi omejitvami: fantje se zgodaj naučijo, da izražanje čustev pomeni šibkost, dekleta pa, da so lepe, krotke in nasploh ne ustvarjajo težav ali kaosa. Te norme ohranjajo neenakost spolov, omejujejo razvoj potencialov in ustvarjajo neravnovesje moči, ki se odraža v njihovih medsebojnih odnosih in kasnejših poklicnih odločitvah.
Kako lahko mladi prepoznajo in presežejo škodljive vzorce toksične moškosti?
Prvi korak je, da začnejo dvomiti o tem, kaj jim družba predstavlja kot “pravo moškost” ali pravo ženskost. Da se vprašajo, od kod in zakaj prihajajo ti pritiski in kako se ob tem počutijo. Pomembno je, da o tem odprto govorijo, se pogovarjajo s sovrstniki, sovrstnicami ter iščejo informacije, ki jim pomagajo razumeti, da je toksična moškost nekaj, kar jih omejuje. Na spletni platformi EMPATH (https://empath-project.eu) smo pripravili gradiva in smernice, ki mladim in pedagoškim delavcem ter delavkam ponujajo vsaj neko osnovno podporo pri prepoznavanju in preseganju toksičnih vzorcev.
Kako lahko starši, učitelji in širša skupnost podprejo mlade?
Raziskave kažejo, da otroci spolne stereotipe ponotranjijo že do drugega leta starosti, saj že v tem obdobju zaznavajo in prevzemajo vzorce, ki jim jih, z zgledom, posredujejo odrasli. Kasneje, skozi odraščanje, pa se ti stereotipi skozi odobravanje ali neodobravanje okolice in drugih pomembnih oseb, ki vstopajo v življenja mladih, utrjujejo ali spreminjajo. Adolescenca je, ponovno, po raziskavah sodeč, ključno obdobje preseganja najbolj trdovratnih stereotipnih predstav, saj gre za čas, ko mladi gradijo svoje poglede na svet in odnose, kar dolgoročno vpliva na njihovo prihodnost.
Zato morajo starši, pedagogi in okolica, če je le mogoče, najprej skozi zgled pokazati, da so spolni stereotipi le družbeni konstrukt. Ustvarjanje varnega prostora, kjer se mladi lahko odkrito pogovarjajo o čustvih in stereotipih, pa je naslednji, ključen korak za spremembo teh predstav in gradnjo bolj enakih priložnosti za vse.
Kaj vidite kot naslednji korak po zaključku projekta EMPATH?
Naš cilj je, da vsebine projekta prenesemo v vsakdanje življenje, predvsem v srednje šole in v fakultetne prostore (ki izobražujejo bodoče pedagoge in pedagoginje), saj so to mesta, ki so ključna za oblikovanje prihodnosti mladih. V svojem delu bomo nadaljevali z usposabljanjem pedagoških delavcev in delavk, vključevanjem tematik o toksični moškosti v učne načrte ter z ozaveščanjem širše družbe o posledicah toksične moškosti in spolnih stereotipov. Prav tako kot trajen vir vsega dela opravljenega med projektom ostaja naša spletna platforma, na kateri so dostopna gradiva za vse omenjene ciljne skupine: https://empath-project.eu. Ob tem je pomembno poudariti, da je delež enakosti, ki bo del prihodnosti, odvisen od nas vseh. In da je naša zaveza k enakosti spolov nujen predpogoj za vsako demokratično skupnost ter tudi za enakopravno življenje v javnosti in mirno v zasebnosti.
Več o projektu EMPATH, ki ga soustvarjajo Ljudska univerza Celje, Inštitut za proučevanje enakosti spolov IPES, Univerza v Ljubljani (Fakulteta za družbene vede, Pedagoška fakulteta) in Pedagoški inštitut, ter ga sofinancira Evropska komisija, je dostopno na platformi projekta: https://empath-project.eu.
PR
