Vreme je v teh dneh na višje ležečih območjih pokazalo, da zima še ni rekla zadnje besede. Zaradi novega snega se je v visokogorju povečala tudi nevarnost snežnih plazov. V desetletju 2012-2021 je bilo pri nas v 25 nesrečah zaradi snežnih plazov 38 ponesrečenih, med njimi tudi smrtne žrtve. V zadnji zimi hujših nesreč zaradi plazov ni bilo.
Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) je bilo pri nas od leta 2012 največ nesreč zaradi snežnih plazov v letih 2013, ko jih je bilo pet, ter v letih 2018 in 2021, ko je bilo zabeleženih po sedem nesreč zaradi snežnih plazov. V večini ostalih let so gorski reševalci obravnavali po eno nesrečo zaradi snežnih plazov na leto, v letih 2017 in 2019 pa nobene.
Lani je bila najbolj tragična sobota, 13. februar, ko so v dveh plazovih na Storžiču umrli trije alpinisti, še tri osebe so bile poškodovane, od tega en plezalec in dva reševalca. Skupno je bilo lani pri nas v sedmih nesrečah zaradi snežnih plazov 12 ponesrečencev vključno s smrtnimi žrtvami, kar je največ na posamezno leto v obdobju 2012-2021.
Pred tem obdobjem je bilo eno najbolj tragičnih let zaradi snežnih plazov pri nas leto 2010, ko je v šestih nesrečah umrlo sedem oseb, je za STA izpostavil Jani Bele iz GRZS.
Tragične nesreče so se leta 2010 med drugim zgodile na Starem vrhu, Krvavcu, Voglu in Zelenici, kjer so smučarji in deskar umrli zaradi snežnih plazov zunaj urejenih smučišč.
Tudi v tujini je po besedah Beleta veliko reševanj zaradi smučanja ob smučiščih. Kot pravi Bele, je eno od osnovnih pravil pri turnem smučanje, da voziš v dolino v območju, kjer si se vzpenjal in se tako seznanil s terenom in ocenil nevarnosti. Če se pa do določene točke pripelješ z žičniško napravo, pa nevarnega terena ne vidiš, je opozoril.
Sicer pa tudi gorski reševalci opažajo, da je turnih smučarjev pri nas iz leta v leto več. “Ponavadi smo smučali samo marca, ko se je snežna odeja že stabilizirala, zadnjih deset let pa opažamo, da so takoj, ko zapade nekaj snega, turni smučarji na terenu. In ravno pri teh, ki samo čakajo na sveži sneg, obstaja velika nevarnost,” je opozoril Bele.
Hkrati opaža, da tudi pri nas tisti, ki se gibljejo na zasneženih strmejših območjih, vedno več uporabljajo ustrezno zaščitno opremo, na primer nahrbtnik z zračno blazino, s pomočjo katerega posameznik, če ga ob plazu ustrezno in pravočasno sproži, nekako ostane na površini plazu.
So pa pozimi še večja nevarnost zdrsi, je opozoril Bele. Med najbolj tragične konce tedna zaradi zdrsov v gorah spada letošnji vikend 15. in 16. januarja, ko je v slovenskih gorah zaradi tega umrlo pet pohodnikov, eden v Bosovi grapi v Kamniško-Savinjskih Alpah, po dva pa pri sestopu z Malega Triglava in s Komne.
Letošnja zima je sicer na višje ležečih območjih postregla z manj snega kot lanska, ko je bilo denimo na Kredarici trajanje snežne odeje med najdaljšimi v zadnjega pol stoletja. Na Kredarici je namreč snežna odeja neprekinjeno vztrajala od 26. septembra 2020 do 2. julija 2021, najvišjo višino snežne odeje pa so na Kredarici v lanski sezoni namerili konec maja, in sicer 520 centimetrov.
Zima 2021/22 je bila po nižinah skromna s snegom, snežna odeja je večinoma vztrajala le nekaj dni sredi decembra, ponekod pa tudi del januarja. Februar je bil povsem “zelen” in s tem podoben predhodnim trem februarjem.
V gorah so bile snežne razmere drugačne. Konec novembra lani in v začetku decembra je zapadlo veliko snega. V Ratečah je snežna odeja 10. decembra segala 86 centimetrov visoko, na Voglu 145 in na Kredarici 180 centimetrov. To je precej nad povprečjem za prvo polovico decembra. Kasneje so bile padavine skromne.
Na Kredarici je bilo le 6. januarja nad dvema metroma snega, in sicer 215 centimetrov, februarja pa je bilo snega približno toliko kot sredi decembra, je Agencija RS za okolje 18. marca letos zapisala v preliminarnem poročilu o minuli zimi.
V petek je bilo na Kredarici dobrih 180 centimetrov snega, na Voglu pa 75.
Vir: Lokalec.si
