Nekaj večjih in tudi manjših štajerskih vinarjev ter tamkajšnje strokovne ustanove so se minuli konec tedna povezali v Združenje Vinorodna Štajerska, saj želijo v prihodnje na ta način regijo kot vrhunsko vinorodno rastišče z bogato vinsko kulturo predstavljati pod skupnim imenom Vinorodna Štajerska.
Kot so pojasnili je novinarski konferenci na univerzitetnem posestvu Meranovo povedal predsednik združenja Božidar Grabovac, jim je povezovanje uspelo formalizirati po številnih podobnih poskusih v preteklosti. Na sredini ustanovni skupščini v Jeruzalemu so tako potrdili statut, osnovna programska izhodišča ter izbrali vodstvo za zdaj v Ormožu registriranega združenja.
“Želja po skupni promociji štajerskih vin je tlela že nekaj let, zadali pa smo si tri osnovne cilje. Želimo dvigniti prepoznavnost in ugled vin našega vinorodnega okoliša tako doma kot v tujini, se s tem uvrstiti na svetovni vinski zemljevid najboljših vinorodnih regij ter izboljšati prepoznavnost okoliša kot vinske destinacije s kakovostno turistično ponudbo,” je pojasnil Grabovac.
V projekt sta se vključila tudi oba kmetijsko-gozdarska zavoda iz Maribora in Ptuja ter mariborska kmetijska fakulteta, po besedah direktorja ptujskega zavoda Andreja Reberniška pa gre za zgodovinski korak po skoraj petletnih pogovorih z vinarji. Zgodbe so se lotili na podoben način kot v nekaterih drugih vinsko razvitih državah, tudi v sosednji Avstriji.
Kot je dodal, so štajerska vina v zadnjem desetletju naredila velik napredek v kakovosti in prepoznavnosti lastnega sloga, ki se izražajo v izraziti svežini, sadnosti, prijetnosti v polnem okusu ter eleganci. “To nam priznavajo številni enologi, ne samo slovenski, tudi tisti iz tujine, nenazadnje pa narašča tudi povpraševanje po teh vinih,” je dodal Rebernišek.
Vinorodna dežela Štajerska po zadnjih podatkih iz registra pridelovalcev grozdja in vina obsega 5493 hektarjev vinogradov, kar pomeni 70 odstotkov vseh slovenskih vinogradniških površin, v register pa je vpisanih 9379 pridelovalcev, kar predstavlja dobro tretjino vseh v Sloveniji.
K povezovanju so povabili vse vinarje, ne glede na njihovo velikost, po besedah Reberniška pa je pri tem najbolj pomembno, da sledijo slogu tukajšnjih vin ter imajo izdelano celostno grafično podobo. Kot je dejal so za zdaj zaznali interes vsaj 95 vinarjev, v register takih, ki razpolagajo z več kot petimi, pa je 146 vinogradnikov. Predvsem si sodelovanja in enotnega nastopa po dosedanjih odzivih želijo mladi vinarji.
Predstavnik mariborske kmetijske fakultete Stanislav Vršič pa je vesel predvsem, da je pobuda za povezovanje prišla od pridelovalcev grozdja, ki so pripravljeni zagon združenja tudi sami financirati. Sicer pa je po njegovih besedah potrebno samozavest vinarjev v regiji dvigniti na še višjo raven.
“Zakaj bi se z našimi sauvignoni primerjali s Francijo ali Novo Zelandijo, če pa bi se lahko oni primerjali z nami. To nam mora biti cilj in kot sem razbral iz razprav vinarjev ob ustanavljanju združenja, je ta cilj postavljen,” je dejal Vršič, a dodal, da je samo od vinogradnikov odvisno, ali bo pobuda za sodelovanje trajna, pa tudi, da se morajo zavedati, da si hitrih rezultatov ni mogoče obetati.
Med ustanovnimi člani združenja je za zdaj 15 vinarjev, vsi ostali, ki so že izkazali interes, pa imajo za priključitev leto dni časa. Pristopnina znaša 50 evrov na hektar oziroma največ 500 evrov na letni ravni, za večje kleti pa je lestvica prilagojena glede na količino vina v kleti. Program po Reberniškovih besedah finančno še ni povsem ovrednoten, a računajo na vsaj 100.000 evrov letno, pri čemer bodo več kot polovico zbrali s prispevki članov.
Med tistimi, ki so pristopili k projektu, je tudi Ptujska klet, direktor Tine Kek pa je povedal, da je povezovanje zelo dobrodošlo in zaželeno tudi za njih, saj se že nekaj let soočajo s tem, da se uspeva povezovati primorskim vinarjem, ki delajo na promociji, dvigu kakovosti in cenovni politiki. To je prava smer in štajerski vinarji so si po njegovih besedah morali priznati, da zadnja leta ni vse teklo s podobno dinamiko, zato je ustanovitev združenja prvi korak k temu.
Vir: Lokalec.si
