Bančni sistem v Sloveniji je lani ustvaril 450,3 milijona evrov dobička po davkih, kar je 15,1 odstotka manj kot predlani. Dobiček pred davki se je zmanjšal za petino in se ustavil pri 472 milijonov evrov. Na to je vplivala združitev Nove KBM in Abanke, saj bi bil brez tega enkratnega učinka dobiček manjši za več kot polovico.
“Bančni sistem je v letu 2020 posloval v izjemnih okoliščinah, posledice epidemije covida-19 pa se bodo v poslovanju bank odražale tudi v prihodnje. Dobiček bančnega sistema je bil kljub poslabšanju pogojev poslovanja razmeroma visok,” so v najnovejši publikaciji o poslovanju bank zapisali v Banki Slovenije.
Medletna rast posojil nebančnemu sektorju se je znižala
Lani se je bilančna vsota povečala za 3,4 milijarde na 44,65 milijarde evrov. “Glavni dejavnik povečevanja so bile vloge nebančnega sektorja, njihovo izrazito povečevanje, značilno za lani, pa se ob zmanjšanju dinamike kreditiranja kaže v povečevanju stanj najbolj likvidnih oblik terjatev na računih bank pri centralni banki,” so navedli.
Medletna rast posojil nebančnemu sektorju se je lani močno znižala, vendar ostala pozitivna. Decembra je znašala 0,2 odstotka medletno in bila najnižja v zadnjih štirih letih. “Rast posojil nebančnemu sektorju je bila pozitivna predvsem zaradi rasti stanovanjskih posojil in posojil tujcem,” so ugotovili analitiki centralne banke.
Rast posojil gospodinjstvom se je proti koncu leta še dodatno znižala
Posojila podjetjem so od avgusta lani upadala, decembra je medletno zmanjšanje doseglo 1,4 odstotka. K temu je najbolj prispevalo decembrsko zmanjšanje obsega posojil za 186 milijona evrov.
Rast posojil gospodinjstvom se je proti koncu lanskega leta še dodatno znižala in medletno decembra znašala le še 0,1 odstotka. “Na hitro zniževanje rasti je vplivalo predvsem medletno upadanje obsega potrošniških posojil (-7,8 odstotka), kar je sovpadalo z negotovimi gospodarskimi razmerami in poslabšanjem epidemioloških razmer ob koncu lanskega leta. Obenem so se, podobno kot v prvem valu epidemije, zmanjšala tudi ostala posojila, ki zajemajo predvsem stanja na tekočih računih (kreditiranje prek kreditnih in plačilnih kartic),” so povzeli in dodali, da je rast stanovanjskih posojil decembra znašala 4,1 odstotka medletno.
Po zmanjševanju nedonosnih izpostavljenosti do septembra lani se je delež teh izpostavljenosti oktobra povečal za 0,1 odstotne točke in do konca leta ostal pri 1,9 odstotka. Porast obsega nedonosnih izpostavljenosti v zadnjih treh mesecih, skupaj za 43 milijonov evrov, vključuje tudi metodološko spremembo v zajemanju obresti nedonosnih kreditov.
Rast vlog nebančnega sektorja je decembra prispevala k povečanju bilančne vsote
“Ocenjujemo, da je tudi brez te spremembe v oktobru in novembru prišlo do dejanskega porasta nedonosnih izpostavljenosti, medtem ko so se decembra spet zmanjšali zaradi povečanih aktivnosti bank za njihovo reševanje ob koncu leta,” so poudarili. Med posameznimi dejavnostmi izstopa naraščanje nedonosnih izpostavljenosti v dejavnosti gostinstva, kjer je delež ob koncu leta dosegel 10,3 odstotka, kar pomeni porast za 2,9 odstotne točke v treh mesecih.
Do porasta je prišlo tudi pri prebivalstvu, in sicer pri potrošniških posojilih, z deležem nedonosnih izpostavljenosti 3,2 odstotka v decembru, medtem ko se je pri stanovanjskih posojilih delež ohranil pri 1,7 odstotka. “Porast pri prebivalstvu je prav tako v največji meri posledica metodološke spremembe,” so pojasnili.
Rast vlog nebančnega sektorja je decembra prispevala k povečanju bilančne vsote. Lani je ta močno prehitevala rast posojil. Vloge gospodinjstev, ki predstavljajo dve tretjini vseh vlog nebančnega sektorja, so se lani povečale za 10,2 odstotka, še bolj nadpovprečna je bila rast vlog podjetij, ki je decembra znašala 18,9 odstotka. Povečevale so se zlasti vloge na vpogled, njihov delež v vseh vlogah nebančnega sektorja je decembra 2020 znašal 78,3 odstotka.
Lani do septembra se je kapital povečal predvsem zaradi zadržanja dobička
Donosnost na kapital pred obdavčitvijo je znašala 9,6 odstotka, vendar je na donosnost in dobiček pred obdavčitvijo v veliki meri vplival enkratni učinek združitve dveh bank. Neto obrestni prihodki so lani za 6,4 odstotka zaostajali za predlanskimi predvsem zaradi upočasnitve posojilne aktivnosti bank. Ob hkratni rasti (nizko) obrestovane aktive se je zniževanje neto obrestne marže nadaljevalo. Ta se je do konca decembra znižala na 1,57 odstotka.
Neto neobrestni prihodki so lani povečali zaradi omenjenega enkratnega učinka in za četrtino presegli predlanske. Obseg neto opravnin pri bankah, najpomembnejšega dela neto neobrestnih prihodkov, se je lani zmanjšal za 1,2 odstotka. Banke so leta 2020 zmerno povečale operativne stroške, za 1,3 odstotka, kar pa je predvsem rezultat spremenjenega uvrščanja stroškov, povezanih z vplačili bank v Sklad za jamstvo vlog.
Ob koncu leta so vse banke, razen ene, neto oblikovale stroške oslabitev in rezervacij, vendar so ti zaenkrat predstavljali še razmeroma nizek delež v ustvarjenem bruto dohodku (12,5 odstotka). Količnik kapitalske ustreznosti na konsolidirani osnovi je po zadnjih razpoložljivih podatkih septembra lani na ravni bančnega sistema znašal 20 odstotkov, količnik CET1 pa 18,2 odstotka. Oba sta presegala povprečje evrskega območja.
Lani do septembra se je kapital povečal predvsem zaradi zadržanja dobička, tveganju prilagojena aktiva pa se je zmanjšala zaradi zmanjšanja kreditne aktivnosti. Kazalniki likvidnosti so se decembra izboljšali, so še navedli v Banki Slovenije.
VIR: Lokalec.si
