Ob predstavitvi dela v obdobju 2015-2018 je sekretar Rdečega križa Maribor, Metod Dolinšek dejal, da je bilo za organizacijo mandatno obdobje 2015-2018 organizacijsko in delovno izjemno zahtevno. “Lahko bi ugotovili, da so bila zadnja štiri leta ena najbolj turbulentnih, saj smo se srečevali z izzivi na humanitarnem področju, precej pa je bilo tudi izzivov na organizacijskem področju,” je še dodal Dolinšek.
Ekonomska kriza, ki je prizadela razviti svet je v naši državi trajala dlje, kot v primerljivih ekonomijah. Posledice krize so bile najbolj izrazite v našem oziroma severovzhodnem delu Slovenije, kjer je zamujal tudi gospodarski razvojni cikel. Socialno okolje, ki je bilo že pred dvema desetletjema, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, prizadeto zaradi tranzicijskega ekonomskega kolapsa te krize ni zmoglo.
Število oseb, ki trajno ali občasno potrebujejo dodatno materialno in finančno pomoč za preživetje se je povečalo in se veča še naprej. Kljub gospodarski rasti pa pozitivnih učinkov le-te najšibkejši sloj prebivalstva ne občuti. Rdeči križ tako resurse še naprej usmerja v zagotavljanje osnovne materialne pomoči tistim, ki jo potrebujejo.
Begunska kriza zaznamovala organizacijo
Begunska kriza v drugi polovici leta 2015 in prvi polovici leta 2016 je pomembno zaznamovala organizacijo Rdečega križa in v praksi potrdila sposobnost za zagotavljanje pomoči ljudem v stiski. Med letoma 2015/2016 je v Slovenijo namreč pribežalo na tisoče beguncev iz vojnih območij drugod po svetu. Dolinšek je prepričan, da če takrat ne bi bilo Rdečega križa in Nadškofijske Karitas s številnimi prostovoljci bi v Sloveniji imeli povsem drugačno sliko, kot jo imamo sedaj. Takrat je kar 1185 prostovoljcev oddelalo 8885 ur prostovoljnega dela, zaposleni pa so zabeležili kar 1800 delovnih ur.
Kriza se v našem koncu še ni polegla
Glede na statistične podatke je bilo v letu 2018 celo več prejemnikov humanitarne pomoči kot leta 2015, pravzaprav najvišje v zadnjih štirih letih, ko je pomoč prejelo kar 33.577 ljudi. V štirih letih je tako mariborski Rdeči križ razdelil kar dobrih 1100 ton pomoči v hrani oziroma je njihovo pomoč prejelo kar 130.407 ljudi. Ob teh podatkih je Dolinšek lokalne skupnosti pozval, da naj ne zmanjšujejo sredstev za njihovo delovanje. “Vsak evro, ki nam ga bodo namenili, bo šel v roke njihovih občanov, saj bomo poskrbeli za družinske stiske in stiske mladih,” je še dodal Dolinšek.
Letovanje otrok
Med pomembnejše programe Rdečega križa Dolinšek uvršča letovanje otrok v Punatu. V zdravstvenbo in socialno letovanje organizacija praviloma vključuje otroke od 5. do dopolnjenega 15. leta starosti in otroke s posebnimi potrebami do 19. leta starosti. Lani pa so prvič letovanja poskusno razširili tudi na upokojence, zaradi dobrega odziva bodo to nadaljevali tudi v prihodnje. V Mladinsko počitniškem domu Frankopan v Punatu omogočajo letovanje tudi otrokom iz socialno ogroženih družin. Za to populacijo otrok je dana možnost koriščenja finančnih sredstev, ki jih regresirajo Oddelki za družbene dejavnosti občin, socialne službe, Krajevne organizacije Rdečega križa, donatorji, sponzorji in posamezniki. V Punatu bodo otrok in starostnike pričakale tudi posodobljene klimatske naprave, oprema za šport in igro, uredili so tudi dostopnost za gibalno ovirane. Z Nakupom dodatne nepremičnine pa želijo povečati celoten kompleks letovanja.
Na koncu pa je Dolinšek apeliral na vse starše, da naj dajo pri vzgoji otrok prednost empatiji in solidarnosti, saj bo za učenje angleščine in nemščine še dovolj časa. “Nekje do 10. otrokovega leta je še čas, da mu privzgojite empatijo in solidarnost, namesto angleškega ali nemškega jezika, sicer se utegne zgoditi, da bomo vse bolj brali črno kroniko z grozljivimi zgodbami,” je na koncu povedal Dolinšek.
