Danes v Mariboru poteka mednarodna konferenca Circular Change, kjer je predstavljen nacionalni kažipot za prehod v krožno gospodarstvo. Prepoznana prednostna področja v kažipotu so prehrambni sistem, gozdne verige vrednosti, predelovalne dejavnosti in mobilnost.
Na konferenci obravnavajo tematike kot so pametna mesta in vasi, merjenje krožnosti, krožni materiali, delitvene platforme, blockchain tehnologije, krožna kultura in krožno sodelovanje. “Glavna srednjeročna težava ne bo pomanjkanje virov, temveč posledice njihove neodgovorne rabe”, je v pogovoru na konferenci o krožnem gospodarstvu poudaril nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik.
Kažipot predstavlja proces prepoznavanja in povezovanja najširšega nabora obstoječih krožnih praks in pobud, na osnovi katerih lahko zarišemo aktivnosti, ki naj jih usmerja vlada, udejanjajo pa vsi deležniki. Konference se je udeležil tudi premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar, ki je izpostavil, da prehod v krožno gospodarstvo ni več vprašanje človeške izbire, to je postala civilizacijska nuja.
Jedro krožne spremembe je javni sektor, pri katerem je pomembna usklajenost in celovitost politik za uveljavitev okolja za krožni prehod. Krožno kulturo pa kot jedro predstavljajo državljani. V kažipotu je zapisano, da smo družbeno odgovorni, aktivni in vključeni državljani tisti, ki s svojim vrednostnim sistemom, izbirami, odločitvami, ravnanjem, odnosi pomembno sooblikujemo družbo kot celoto. Za krožni prehod je pomembno, da vlogo potrošnika nadomestimo z vlogo uporabnika.
