Ali ste imeli kdaj željo napisati knjigo? Ko sem se tudi sama začela igrati s to idejo, so bila prva vprašanja, ki so se mi pojavila, takšna, ki me niso ravno vzpodbujala k temu, da bi napisala knjigo… Saj veste, tisti »mali glasek«, ki se vklopi v naših možganih, preden se lotimo česa novega.
Kaj bi sploh pisala? Zakaj bi jo napisala? Kdo bo to bral? Kaj, če ne bo nihče kupil knjige? To je tisti prvi signal strahu, ko naši možgani uvidijo, da bodo morali ven iz območja oz. cone udobja. Vendar želja ostane. In pravo vprašanje, ki sem si ga morala postaviti v takem trenutku je – ZAKAJ PA NE? KAJ VSE JE ZAME MOGOČE? In potem začnejo naši možgani iskati rešitve. In jih najdejo.
Dolgo sem mislila, da če se ti nič kaj tako tragičnega ne zgodi, da nimaš zgodbe, ni nauka. Ko sem poslušala vse te ljudi na raznih izobraževanjih, ki sem se jih udeležila in, ki so iz svojih slabih izkušenj, kot so odvisnosti, spolna zloraba, smrti bližnjih, prometnih nezgod in podobno, znali izluščiti dobro in so zaradi tega na nekem področju danes uspeli, sem si sprva mislila, da pač nimam takšne tragične izkušnje in se ljudi ne morem dotakniti s svojo zgodbo.
Še dobro, da imam ob sebi ljudi od katerih se lahko učim, svoje mentorje, ki znajo reči pravo besedo v pravem trenutku. In potem sem jo našla, zgodbo namreč. Svojo zgodbo. Saj o nečem, kar ni moje, tako ne bi hotela pisati, ker ne bi bilo avtentično.
Ker sem mama in poslovna ženska, pa partnerka, prijateljica, kofetkarica, žurerka, gospodinja, ljubiteljica lepih čevljev, življenja in potovanj, pa še veliko tega, presneto dobro vem kako težko je včasih uskladiti vse te vloge. Pa vendar mi nekako to uspeva že 8 let, kolikor je stara moja prvorojenka Viva. In o tem sem želela pisati. Pa ne zato, da izlijem svojo zgodbo na papir, temveč zato, da lahko s svojo izkušnjo pomagam drugim ženskam, ki zraven svoje starševske vloge že delujejo kot podjetnice, ali pa si to želijo in se pri tem velikokrat srečajo s slabo vestjo, ki jih zavira, da bi uresničevale svoje projekte.
In potem začneš pisati. In ko pišeš, »padeš noter«. In potem te včasih odnese in ugotoviš, da to ni to. In brišeš. Pa spet pišeš. Vsakič znova sem se morala vprašati, kaj je moje sporočilo in kako se bodo ženske, ki bodo to brale, počutile? Kaj bodo zaradi tega spremenile? Je pa ena stvar, ki me vodi: Vedno smo lahko nekomu navdih. Vsem pa tako ali tako ne bomo všeč. V to sem prepričana.
Ravno zaradi tega sem v ta svoj projekt vključila tudi 13 drugih žensk, mamic in podjetnic, ki so s svojimi izkušnjami oplemenitile knjigo. Zamislila sem si, da z njimi opravim intervjuje in jim napisala maile. In so bile za. Tako sem ponosna nase, da znam spodbuditi ljudi za sodelavanje in pritegniti osebe, ki želijo in mislijo dobro.
Pisala sem v svojem prostem času, kolikor ga pač lahko bizimama z dvema otrokoma lahko ima, ob večerih in nočeh, pa tudi na dopustu. Po enem letu in pol sem torej uspela zaključiti prvi del – pisanje. Seveda, pa je bilo potrebno pridobiti še CIP kataložno številko, najti lektorja, oblikovalca naslovnice, oblikovalca preloma, dati v pregled še slavistu ali uredniku in seveda poiskati kvalitetnega tiskarja. Ker sem želela izdati knjigo v samozaložbi, sem seveda morala pred tem ustanoviti še podjetje oz. založbo. Pa seveda je bilo potrebno imeti nekaj denarja privarčevanega, saj brez tega ne gre. Nisem iskala sponzorskega denarja, pa bi ga morda lahko. Pa sem tako želela sama.
Kako sem se veselila, ko sva z oblikovalko Jano naredili prvi osnutek naslovnice! Takoj je začutila mojo energijo in je našla prave barve, pisavo in fotografijo. In potem sva izdelali še logotip oz. znak, ki predstavlja MAME IN BIZNIS Z ROKO V ROKI. Čevelj s petko, salonar, pink barve z diamantom. Meni se zdi popolno.
Predstavljajte si tisti občutek, ko nekoga že zelo dolgo niste videli in si ga noro želite videti in potem pride trenutek, ko se bosta videla in prihaja od daleč proti vam in tisti občutek pričakovanja, ko imate metuljčke v trebuhu… Točno tako sem se počutila, ko sem pričakovala prvi tiskani izvod.
Ko je prišel tako pričakovani e-mail, da so knjige natisnjene, sem mislila, da bom kar poletela od pričakovanja in navdušenja. Kar cela družina smo v trenutku sedli v avto in šli v tiskarno po knjige, ker je to bil trenutek, ki sem ga želela deliti prav z njimi. Saj zaradi njih, mojega partnerja in otrok, sem lahko, kdor sem.
In sedaj je tukaj. In jaz sem noro ponosna. Res je polna majhnih zakladov, ki lahko povzročijo velike spremembe na bolje v življenju vsake bizi mame. In to je tudi moj glavni namen. Vem, kako je, ko imaš ob sebi ljudi, ki ti pomagajo in verjamejo v tvoje sanje, tudi ko sama dvomiš. Ta knjiga te vzpodbudi, da ne obupaš, da dobiš moč, da sprejmeš svoje življenje z ljubeznijo.
In na tem mestu bom zelo hvaležna tudi vam, dragi bralci, ki boste delili to novico in morda prav zaradi tega nekomu polepšamo dan in ga spodbudimo, da naredi spremembo na bolje.
Pokukajte na www.mameinbiznis.si, kjer najdete več informacij o knjigi in meni in, kjer jo lahko naročite… Če se vam zdi, da to ni tematika za vas, pa samo pomislite na kakšno mlado mamico v vašem krogu ljudi in jo obdarite. Kadar daješ, dobivaš.
Objem.
Maja Štefanec,
specialistka za zaščito podjetniških in osebnih rizikov, mama, srčna podjetnica, partnerka, predavateljica, avtorica knjige, ljubiteljica življenja, potovanj in lepih čevljev, levinja po srcu in umu, …
