Zveza potrošnikov Slovenije je sodelovala pri projektu “Študent – veš, kaj ješ?”. Študentje Univerze na Primorskem so v okviru projekta izvedli analizo in ugotovilo, da pice in ocvrta živila sodijo v redno ponudbo subvencioniranih obrokov. fakultete so ob tem pozvali k spremembam ponudbe v restavracijah in avtomatih.
Marsikateri študent preskoči zajtrk, prvi obrok pa je nato tisti iz avtomata na fakulteti ali obrok na bone. Zdrave izbire sicer so, a je njihova cena dosti višja. V ponudbi subvencioniranih obrokov medtem prevladujejo sendviči in pice. Ker ponudbo subvencioniranih obrokov oblikuje tudi povpraševanje, je pomembno, da študentje postanejo bolj osveščeni, kaj izberejo. V nekem trenutku najbolj privlačna in preprosta izbira ni vedno najbolj zdrava, sploh, če redno posegamo po njej. Ponudba mora ostati cenovno dostopna, a bolj zdrava, pestra, privlačna in primerna za vsakodnevno prehranjevanje študentov.
Ministrstvo za zdravje v okviru izvajanja Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, s sloganom “Dober tek Slovenija, zdravo uživaj in več gibaj!” izvaja ukrepe, ki prebivalce od najzgodnejšega obdobja življenja do pozne starosti usmerjajo k bolj zdravemu prehranjevanju. “Ker želimo v okviru programa Dober tek Slovenija tudi študente spodbuditi k zdravemu prehranjevanju, sofinanciramo projekt Študent veš kaj ješ?, ki ga izvaja Zveza potrošnikov Slovenije s partnerji. Glavni namen izvajanega projekta je spodbujanje uživanja uravnoteženega zajtrka, krepiti veščine samostojne priprave ali izbire zdravega obroka, osveščati kako v raznoliki ponudbi prehrane na študentske bone izbrati zdrav in uravnotežen obrok. Namen je tudi spodbujanje ponudbe živil z manj sladkorja, soli in maščob ter po drugi strani z več zelenjave in sadja v prodajnih avtomatih na fakultetah,” je poudarila dr. Katja Povhe Jemec z Ministrstva za zdravje.
Cena in velikost obrokov ter dostopnost so ključni faktorji izbire
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je v sodelovanju z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija izvedla vizualno analizo 40 obrokov, o subvencionirani študentski prehrani pa so izvedli tudi fokusne skupine s študenti, kjer je bila v ospredju tematika, kaj vpliva na njihovo izbiro, ko se prehranjujejo na bone. Študentje so namreč cenovno zelo občutljiva populacija, zaradi številnih študijskih in obštudijskih obveznosti pa se pogosto prehranjujejo izven doma. Glede na odgovore, številni študentje vedo, kaj je dobro in zdravo, a za obrok na bone preprosto ne želijo preveč odšteti, želijo biti siti in se hkrati dobro počutiti. “Največji dejavnik izbire restavracij so bližina fakultet in študentskih domov urniki predavanj, oziroma čas, ki ga imajo na voljo za obrok. Ker imajo za kosilo pogosto malo časa, posežejo po hitrih obrokih, ki jih nasitijo za dlje časa. Izbira pa je odvisna od trenutnega počutja in količine hrane, ki jo dobijo pri izbranem ponudniku,” je povzela ugotovitve Anja Zupan iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: “Kljub slabši izbiri, ki jo predstavlja hitra hrana so jim taki obroki, zaradi nižje cene in hitre postrežbe, všeč. Menijo, da zdrava izbira je, a žal manj kot ostale. Želijo si več zdravih obrokov, zanje pa so pripravljeni odšteti do štiri evre.”
Ceno obroka in čas, ki ga ima na razpolago študent za obrok, izpostavlja tudi Urška Erklavec iz Mladinske zveze Brez izgovora. “Tisti, ki imajo več znanja o zdravi prehrani so bolj motivirani, da poiščejo zdrave možnosti, zato ozaveščamo in motiviramo študente preko socialnih omrežij in spletne strani www.veskajjes.si . A dejstvo je, da študentje, tudi če imamo bogato znanje o zdravi prehrani, ko smo lačni in nimamo veliko časa na voljo, posežemo po hrani, ki nam je blizu in je cenovno dostopna. Vsekakor je pomembno, kaj izberemo, a nič manj pomembno ni oblikovanje okolja s hrano na tak način, da nam ponuja veliko zdravih in čim manj nezdravih izbir,” je zaključila Erklavčeva.
V ponudbi prevladuje preveč nezdravih obrokov
Glede na smernice zdravega prehranjevanja za študente, mora kosilo vsebovati juho, glavno jed, solato in sadež ter vodo ali nesladkan čaj. Priporočeni načini priprave živil so kuhanje v sopari, dušenje v lastnem soku in z dodatkom vode. Načini priprave, kot sta praženje na maščobi in cvrtje, so po smernicah odsvetovani, če pa takšna živila že so na menijih, naj ne bodo prepogosto – ne več kot enkrat na teden. A vizualna analiza 40 obrokov potrjuje, da so v praksi obroki, kuhani na sopari, v manjšini. So pa redno na meniju ocvrta živila, kar omogoča vsakodnevno slabo izbiro študentom, premalo je rib, zelenjave kot glavna jed, premalo je stročnic in mesnih alternativ…. Potrebne so omejitve glede pogostosti ocvrte hrane na meniju ter spodbujanje ponudbe rib in stročnic.
Ponudba bolj zdravih obrokov obstaja, zato je pomembno, da izobražujemo mlade o pomenu zdravega prehranjevanje in tudi, kako izbirati, ko jedo izven doma oz. prednosti priprave obrokov doma. “Hkrati je potrebno izobraziti tudi ponudnike subvencioniranih obrokov, kakšne so smernice študentske prehrane (manj maščobe, manj soli, več zelenjave, polnozrnatih živil…), kako je sestavljen priporočljiv študentski obrok in redno izvajati nadzor tudi nad kakovostjo ponudbe,” opozarja Zupanova iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije si želijo predvsem strožjih omejitev pri izbiri ponudnikov in več ugodnosti za ponudnike s pretežno zdravimi izbirami. Možnosti zdrave izbire so preskromne, sploh če študent vsak dan je zunaj.
Primorski študentje so vzeli pobudo v svoje roke
Na Primorskem pa se študentje soočajo tudi s tem, da je subvencionirane študentske prehrane zelo malo, in da tudi tisti redki ponudniki ponujajo pretežno hitro hrano. Prehrane študentov pa ne narekuje le ponudba subvencioniranih obrokov, ampak tudi ponudba v lokalih na ali v bližini fakultet. Zveza potrošnikov Slovenije je skupaj z Mladinsko zvezo Brez izgovora leta 2016 prvič pregledala ponudbo v avtomatih, leta 2018 je sledil drugi pregled. Kljub temu, da določene izboljšave so, so prepričani, da je prostora za izboljšave še veliko. V avtomatih prevladujejo pijače, sokovi in napitki, preostala živila pa so predvsem sladki in slani prigrizki, sendviči, sadje pa je redko prisotno. “Ker se glede na anketo med več kot 1500 študenti, večina poslužuje hrane iz avtomatov večkrat tedensko, na ZPS menimo, da je potrebno določili, kaj naj bo v ponudbi v avtomatih na fakultetah. Merila za izbor živil morajo temeljiti na podlagi prehranskega profila, energijske gostote in nekaterih normativnih aktov, ki smo jih pripravili na ZPS. Hkrati morajo biti deleži teh živil v ponudbi opredeljeni tako, da bo možen nadzor oziroma preverjanje skladnosti ponudbe v realnem času s priporočili. S tem ciljem smo na ZPS v okviru sofinanciranega programa Ministrstva za zdravje pripravili smernice za vzoren avtomat, za katere želimo, da bi jih fakultete uvrstile med razpisne pogoje za ponudnike avtomatov,” apelira na fakultete Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije. Sprememb pa si želijo tudi sami študentje.
Predsednica študentskega sveta Univerze na Primorskem, Nika Stegovec, ki je opozorila na zelo slabo ponudbo subvencioniranih obrokov na Primorskem, je hkrati poudarila, da so veseli pobude s strani projekta Študent – veš, kaj ješ, da se izboljša ponudba v avtomatih, saj na to prej nihče ni opozarjal. “S pomočjo priporočil zdrave ponudbe v avtomatih študentski svetovi fakultet na Primorskem pozivajo vodstva fakultet, da v svojih razpisih za ponudnike avtomatov upoštevajo smernice za vzoren avtomat,” še pravi Stegovčeva.
