ZPS: Trajnostno prehranjevanje mora biti (cenovno) dostopno in preprosto

Vir: pixabay.com

ZPS je v okviru Evropske potrošniške organizacije oktobra in novembra lani med slovenskimi potrošniki izvedla anketo o potrošniških odločitvah glede trajnostne potrošnje hrane. V raziskavi je sodelovalo 12 potrošniških organizacij iz 11 držav članic ter okoli 11.000 potrošnikov – anketirancev, tudi več kot 1000 slovenskih potrošnikov, med katerimi skoraj polovica “trajnostno prehrano” povezuje z lokalno pridelano hrano in pozna prednosti takšne prehrane. Med razlogi, zakaj se ne prehranjujejo (bolj) trajnostno pa navajajo predvsem visoke stroške takšnega načina prehranjevanja in pomanjkanje informacij.

S trajnostno prehrano lahko pomembno vplivamo na okolje, saj je hrana v EU dejavnik, ki z vidika potrošnje gospodinjstev v EU, najbolj vpliva na okolje, sledijo ji stanovanja (ogrevanje) in mobilnost (osebni avtomobili), zato ZPS apelira na vse udeležence v prehranski verigi, da ponudba trajnostne prehrane postane pestra in cenovno dostopna.

Koliko pozornosti namenjate vplivu izbire hrane na okolje? Ste se pripravljeni odreči rdečem mesu? Ali vlada stori dovolj za promocijo trajnostne hrane? To je nekaj vprašanj, ki so jih številne nacionalne potrošniške organizacije, tudi ZPS, postavile Evropejcem v raziskavi, ki je zajemala 11 držav, ki je potekala pod okriljem BEUC. Skupni rezultati potrjujejo, da je večina potrošnikov po Evropi pripravljena spremeniti svoje prehranjevalne navade. A da bo ta cilj dosežen, potrošniki potrebujejo ustrezno izbiro trajnostne hrane in da ta izbira postane lažja (vključno s pravilnimi cenovnimi signali, celovitejšimi informacijami in bolj trajnostnimi možnostmi).

V luči pandemije COVID-19, ki je dodatno spremenila odnos do hrane, raziskava je bila izvedena nekaj mesecev pred izbruhom, lahko domnevamo, da so danes potrošniki še bolj naklonjeni trajnostni izbiri – torej hrani, ki prihaja iz lokalnega okolja, zato naj zakonodajalci izkoristijo ta trend za oblikovanje trajnostnega prehranskega sistema. Na Evropski potrošniški organizaciji, BEUC poudarjajo tudi, da evropski potrošniki potrebujejo več in celovitejše informacije o živilu na označbah, da potrebujejo celovitejšo ponudbo trajnostnih živil. Pomen trajnostnega prehranjevanja morajo prepoznati tudi regulatorji, proizvajalci hrane in trgovci na drobno, ki imajo ključno vlogo pri prilagajanju cen, trženju in vseh drugih dejavnikov, ki napeljujejo k nakupu enega prehrambnega izdelka nad drugim.

Ključni zaključki evropske ankete o trajnostni prehrani:
1. Zaznavanje: Večina potrošnikov se zaveda vpliva prehranskih navad na okolje.
2. Pripravljenost za spremembe: Dve tretjini potrošnikov je odprtih za spremembo svojih prehranjevalnih navad v prid okolja.
3. Ovire: Cena, pomanjkanje znanja, nejasne informacije in omejena izbira trajnostnih možnosti so tisto, kar večina potrošnikov navaja kot razloge, ki jim preprečujejo bolj trajnostno prehranjevanje.
4. Meso: Nekaj več kot 40% potrošnikov trdi, da so prenehali jesti rdeče meso ali pa so se zaradi skrbi za okolje porabo zmanjšali. Večina ne vidi žuželk ali meso iz laboratorija kot alternativne vire beljakovin, ampak zamenjavo za meso vidijo v vegetarijanskih burgerjih in tradicionalni vegetarijanski hrani (npr. stročnice).
5. Vloga vlade: Le 16 % potrošnikov meni, da njihova vlada stori dovolj za spodbujanje trajnostne preskrbe živil na ravni proizvodnje in potrošnje.

Odgovori slovenskih potrošnikov ne odstopajo od evropskih. Po našem mnenju pa obstoječi vzorci proizvodnje in porabe hrane postajajo nevzdržni in jih bo treba temeljito spremeniti. Spremeniti je potrebno vzorce in odločitve na vseh ravneh prehranske verige, da postane trajnostna izbira prva izbira.

Oddaj komentar