Zveza potrošnikov Slovenije opozarja na kakovost omak. Omake so se v zgodovini vedno uporabljale. Ko še ni bilo hladilnikov, so jih jedem dodajali kot konzervanse, tudi kot dodatek, s katerim so “zamaskirali” slab okus jedi zaradi začetega kvara, predvsem mesa ali rib. Tudi danes so zelo priljubljene, saj z njimi jedem izboljšamo okus, ga osvežimo, jedi naredimo bolj pikantne. Azijci, na primer, jedem dodajajo sojino omako in podobne fermentirane omake za bolj poln okus “umami”.
Na severu Evrope cenijo predvsem omake na osnovi gorčice in medu, južneje pa na osnovi paradižnika ali paprike. Omake za žar danes večinoma dobimo že pripravljene, vedno bolj priljubljene so omake “barbecue” (BBQ). Z njimi lahko premažemo meso med peko ali pa jih uporabljamo za pomakanje pečenega mesa, zelenjave in drugih živil, serviranih ob žaru. Osnova omake “barbecue” je paradižnikova mezga, ki je osladkana s sladkorjem, z medom ali javorjevim sirupom, prekuhana skupaj z drobno sesekljano in na maslu ali olju karamelizirano čebulo ter začinjena s tabascom ali z worchestersko omako. Po lastnem okusu lahko dodamo še druge začimbe.
Pomakalne omake
Industrijsko pripravljenih pomakalnih omak je bolj malo, dobra je le ponudba ajvarja, lutenice in gorčic ter seveda kečapa. Predlagamo, da si pomako pripravite kar sami, saj vam bo to vzelo malo časa. Industrijsko pripravljene omake pogosto vsebujejo veliko sladkorja (tudi do 40 odstotkov), zato bodite pozorni na ta podatek v hranilni tabeli. Maščobe ne vsebujejo ali pa le malo, večinoma vsebujejo srednje veliko soli, torej mesu ni treba dodajati soli.
Zveza potrošnikov Slovenije svetuje
Meso za žar naj bo dobro uležano, pred peko ga ne solimo in njegova površina naj bo suha. Med peko ga s čopičem navlažimo z vodo, pivom ali razredčenim vinom in premažemo z oljem, omako pa nanesemo na meso tik pred koncem pečenja, da se njene sestavine ne zažgejo in s tem zagrenijo. Ribe vedno prelijemo z omako po pečenju.
