Žigon: »Žal je v Sloveniji dostojna starost privilegij in temu moramo narediti konec«

Epidemija je povzročila nemalo stisk med ljudmi, med tistimi, ki so precej čutili posledice, so bili tudi oskrbovanci domov za ostarele. O situaciji smo iskreno spregovorili z direktorjem Doma pod gorco Gregorjem Žigonom, ki priznava, da so bili ljudje brez energije, a so se na vse moči trudili, da so jih animirali. Meni, da smo v Sloveniji, kar se tiče kršenja človekovih pravic padli na celi črti. Žalosti ga, da je dostojna starost v Sloveniji privilegij.

Gregor Žigon, direktor doma, je priznal, da so stanovalci zelo pogrešali obiske: »Nenazadnje vsi pogrešamo bolj pristne socialne stike, ki smo jih imeli pred COVID-om in vsekakor pomanjkanje socialnih stikov vpliva na razpoloženje ljudi.« Stanovalci so zelo veseli, da potekajo obiski in da se lahko v živo vidijo s svojimi najdražjimi. »Pri nas so obiski že kar nekaj časa in tudi omogočamo, da se stanovalci sprehodijo s svojci v okolici doma,« doda.

»Želeli smo le najboljše našim stanovalcem«

Na družabnih omrežjih smo nemalokrat videli, objave sorodnikov, ki so opozarjali, da prepoved slabo vpliva na njihove sorodnike. »Ti časi so pokazali, kako pomemben je socialni stik in kako zelo vpliva na naše počutje in nenazadnje tudi na zdravje. Direktorji domov smo bili v zelo težki situaciji, saj smo se tako kot ves svet s COVID-om srečevali prvič. V dani situaciji smo bili prepuščeni lastni presoji in primorani sprejeti težke odločitve. Verjamem, da smo s tem marsikoga razjezili, vendar v dani situaciji smo res želeli le najboljše našim stanovalcem in predvsem to, da jih zaščitimo.«

Trudili so se, da so jih na različne načine animirali

Pove, da so bili ljudje žal brez energije in tudi počutje je bilo slabše, predvsem v času vdora virusa v dom, saj so bili takrat bili zelo omejeni na prostor in tudi ukrepi so bili zelo strogi. »Smo se pa kljub temu zelo trudili, da jih na različne načine animiramo in čimbolj ohranjamo njihove kognitivne sposobnosti. Veseli smo, da so nam v najtežjih časih prišli pomagati študentje fizioterapije Alme Mater, prostovoljke Hospica, ki so bili velika opora našim stanovalcem.«

»Ljudje smo si zelo različni in vsak drugače dojema trenutno situacijo, ter sprejema naše protokole, ki jih vsekakor ne sprejemamo zato, da bi kogarkoli hoteli jeziti. Večina svojcev nas razume in nimamo večjih problemov.« Se pa strinja tudi s svojci, ki niso sprejeli njihovih odločitev in navodil, saj so zaradi vsesplošne situacije stanovalcem na neki način »odvzeli svobodo«. Poudarja, da v vojni z virusom in takšno odgovornostjo, ki jim je bila naložena, žal niso imeli izbire.

»Kar se tiče kršenja človekovih pravic smo padli na celi črti«

»Tukaj smo, kar se tiče kršenja človekovih pravic padli na celi črti in tudi odgovorni v državi so premalo naredili, da do tega ne bi prišlo. Nenazadnje smo direktorji domov že v prvem valu epidemije na ministrstvo dajali predloge in nenehno opozarjali, da je potrebno okužene stanovalce ločiti tako, da jih premestimo v dislocirane Covid enote in da ostalim stanovalcem ne omejujemo svobode zaradi rdečih con v samem domu in jih prikrajšamo za to, kar jim pripada – npr. fizioterapija, telovadba, prireditve, socialni stike, ostale aktivnosti ipd.«.

Prav tako so opozarjali, da domovi niso bolnišnice

»Pri zunanjih Covid enotah seveda ne mislim na neprimerne prostore, kot so telovadnice, ampak prostore, ki so primerni, da ohranjamo dostojanstvo ljudi, še posebej ranljivo populacijo starostnikov, ki so veliko naredili za našo državo, in bi dostojna starost morala biti samoumevna. Žal je v Sloveniji dostojna starost privilegij in temu moramo narediti konec.«

»Hvaležen sem, da imam tako srčno in pogumno ekipo, ki se v dani situaciji ni predala«

Veseli ga, da jih večina svojcev podpira in jim je v dani situaciji bila, in še vedno je, opora. »Vsi smo v zelo težki situaciji in če kdaj, je zdaj čas, da smo drug drugemu opora. Tudi naši zaposleni so zaradi vse te situacije doživljali velike stiske in hvaležen sem, da imam tako srčno in pogumno ekipo, ki se v dani situaciji ni predala. Velika motivacija so bila vsa pisma, lepe misli, iskrene želje, ki smo jih dobili iz strani svojcev in stanovalcev preko navadnih pisem, e pošte ali preko telefona. To nam je zelo veliko pomenilo in ko smo bili na tleh nam je dajalo krila.«

Srečevali so se tudi z nerazumevajočimi svojci, ki so bili v manjšini: »Ampak to je del tega in zato smo tukaj, da rahljamo napetosti. Ne obsojamo tega, ker verjamemo, da so mogoče v dani situaciji v osebni stiski dojemali stvari drugače kot bi jih sicer.«

»Začeli smo ceniti majhne pozornosti in ugotovili, da je čas najlepše darilo«

Celotna situacija jih je, kot pove, kot ekipo še bolj povezala in dokazali so, da skupaj zmorejo. »Ne glede na situacijo sem mnenja, da moramo biti pozitivno naravnani in optimistični. Življenje nas vedno preizkuša, kako močni smo in mislim, da ko je stiska, znamo stopiti skupaj in nas še tako težke situacije povežejo. Ves svet je spoznal, da je življenje teklo prehitro in nedoživeto. Nismo se znali ustaviti in na sploh uživati v lepih stvareh. Nekako smo živeli mimobežno. Tudi sam sem se začudil v kako v lepi soseski živim že več kot 10 let, namreč prej marsičesa nisem videl in znal ceniti. V življenju je potrebno  ceniti vsak trenutek in se zavedati, da ni vse samoumevno. »Začeli smo ceniti majhne pozornosti in ugotovili, da je čas najlepše darilo«,« zaključi.

V Domu pod gorco trenutno nimajo okuženih stanovalcev in zaposlenih

Že od 17. decembra 2020 so v celoti tretirani kot bela cona, brez prisotnosti okužbe Covid-19. Zadnji pozitiven primer med stanovalci so beležili 8. decembra. Covid je prebolelo 110 stanovalcev, kar predstavlja 70 odstotkov od polno zasedenih kapacitet ter 40 zaposlenih, kar predstavlja 40 odstotkov vseh zaposlenih. Do danes je bilo z dvema dozama cepiva že cepljenih 34 stanovalcev in 26 zaposlenih, s prvo dozo pa 2 zaposlena in 3 stanovalci.

Oddaj komentar