Zagovornik načela enakosti je z vidika diskriminatornosti ocenil Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Sloveniji, ki ga je marca letos vlada sprejela za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Odločitev vlade, da upokojenci oziroma starejši od 65 let ne smejo nakupovati izven določenega časa, namenjenega za nakupovanje ranljivih skupin, je po njegovi oceni bila diskriminatorna do starejših od 65 let. Vlada je z odlokom kršila prepoved diskriminacije na podlagi osebne okoliščine starosti.
Zagovornik je v odloku vlade za diskriminatorno označil tudi navodilo, da morajo osebe, starejše od 65 let, pred vstopom v trgovino pokazati osebni dokument. To ni bilo zahtevano za nobeno drugo skupino prebivalstva, izkazovanje starosti pa je lahko nesorazmerno poseglo v dostojanstvo vseh starejših oseb na splošno in predstavljajo nadlegovanje kot posebno obliko diskriminacije.
Zaradi odloka so imele ranljive skupine prebivalstva – starejši od 65 let, nosečnice in invalidi – sprva prednost pri nakupovanju, kasneje pa so bile trgovine med 8. in 10. uro dopoldan in v zadnji uri obratovanja odprte le zanje. Upokojenci oziroma starejši od 65 let so smeli nakupovati samo v tem času. Zagovornik je ocenil, da je bila določitev posebnega termina za nakupovanje ranljivih skupin primeren ukrep za zamejitev epidemije: vlada je tako zaščitila najbolj ranljive prebivalce, hkrati pa ni pretirano posegla v pravice ostalih skupin. Zato ukrep predstavlja izjemo od prepovedi diskriminacije.
Drugače pa meni ob omejitvah starejših nad 65 let, ki niso smeli v določenih urah nakupovati. Kot je v oceni diskriminatornosti predpisa ugotovil Zagovornik, bi namreč širjenje virusa vlada zamejila tudi z milejšim ukrepom: starejšim od 65 let bi morala zgolj priporočiti, naj nakupe opravijo izključno v času, ki je rezerviran za nakupovanje ranljivih skupin. To je v odgovoru na poizvedbo Zagovornika povedal tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki bi starejšim od 65 let nakupovanje po rezerviranem času za nakupe ranljivih skupin zgolj odsvetoval.
Praksa v drugih državah je bila drugačna
Zagovornik se je pri pripravi ocene obrnil tudi na prakso in mnenja drugih evropskih organov za enakost, združenih v Equinet. Izvedel je, da je podobno omejitev nakupovanja za starejše poleg slovenske vlade sprejela le še srbska. Tisti evropski organi za enakost, ki so se na pobudo Zagovornika do vprašanja diskriminatornosti te prepovedi tudi opredelili, so navedli, da bi to lahko bila diskriminacija na podlagi starosti.
Prepoved tudi ni sorazmeren ukrep
Zagovornik je na podlagi pridobljenih podatkov in mnenj opravil tridelni test sorazmernosti ukrepa in ugotovil, da prepoved nakupovanja za starejše ni povsem ustrezen, ni potreben in tudi ne sorazmeren ukrep za doseganje cilja omejitve širjenja novega koronavirusa. Res se s prepovedjo nakupovanja starejšim od 65 let omeji širjenje virusa, a ta omejitev skupaj z možnostjo, da starejši nakupe opravijo v zgolj dveh urah, dejansko pomeni večjo gnečo v trgovinah v času, ko je nakupovanje dovoljeno, saj upokojenci predstavljajo skoraj tretjino prebivalstva Slovenije. To pa pomeni, da takšna ureditev dejansko ogroža doseganje cilja odloka in zato ukrep ni povsem ustrezen. Prepoved ni nujno potreben ukrep, saj bi bilo možno cilj doseči tudi na milejši način – s priporočilom, naj osebe, starejše od 65 let, nakupe opravijo izključno v času, ki je rezerviran za nakupovanje ranljivih skupin. Prepoved pa tudi ni sorazmeren ukrep, saj je omejitev preveč posegla v svobodo starejših ljudi in jim preveč omejila prosto izbiro časovnega termina za nakup v trgovinah z živili.
Priporočila Zagovornika vladi: podaljšanje časovnega intervala nakupovanja za ranljive skupine
Vladi je priporočil, naj v primeru ponovne omejitve ponujanja blaga in storitev za zajezitev širjenja novega koronavirusa uvede vsaj triurni termin za nakupe, rezerviran za ranljive skupine prebivalstva, vključno s starejšimi od 65 let. V preostalem času naj osebam, starejšim od 65 let, in drugim ne prepove nakupovanja, ampak jih obravnava enako kot ostale pripadnike ranljivih skupin. Zagovornik je vladi priporočil tudi, naj vsak poseg v pravico do enake obravnave utemelji po načelu sorazmernosti. Presodi naj, ali je predvideni ukrep ustrezno, potrebno in sorazmerno sredstvo za doseganje določenega cilja.
Vladi je predlagal podaljšanje časovnega intervala nakupovanja za ranljive skupine razširil z dveh (od 8. do 10. ure) na štiri ure (od 8. do 12. ure). Vlada temu ni neposredno sledila, je pa dopoldanskima urama dodala še zadnjo uro obratovanja trgovin.
