Vse kaže, da želi vlada ne samo spremeniti zakon o javnem redu in miru tako, da se bi kaznovalo tiste, ki se prepirajo, kričijo ali nedostojno vedejo do poslancev in predstavnikov vlade, ampak tudi kazenski zakonik, točneje 135. člen zakonika, ki se nanaša na grožnje.
Ministrstvo za pravosodje je portalu 24ur.com potrdilo, da na predlog odbora za pravosodje in odbora za notranje zadeve pripravljajo spremembo 135. člena kazenskega zakonika. Zapisali so, da naj se primeri groženj, ki so usmerjene na državne politike, funkcionarje, pa tudi njihove bližnje, obravnavalo po uradni dolžnosti. Torej grožnje poslancem,, članom Državnega sveta, vlade, sodnikom ustavnega in vrhovnega sodišča in njihovim bližnjim.
Do zdaj je bilo tako, da so oškodovanci morali sami podati predlog za pregon. S tem, ko bi ta dejanja obravnavali po uradni dolžnost, pa bi jih začeli kar državni tožilci ne glede na voljo oškodovancev, je za portal povedal profesor na ljubljanski Pravni fakulteti Rajko Pirnat.
Sedanji 135. členu KZ pravi, da se tistega, ki komu grozi, ga ustrahuje ali resno vznemirja, da ga bo napadel (njegovo življenje ali telo ali prostost) ali da bo uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo, kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev. Tistega, ki pa stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti dvema ali več osebam ali z grdim ravnanjem ali z orožjem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak način, da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
