Vlada bo danes obravnavala tudi seznam infrastrukturnih projektov, ki jih bodo državne ustanove obravnavale prednostno in naj bi v največji meri pripomogli k zagonu gospodarstva po koronski krizi. Prav tako naj bi vlada odločala o morebitnem zaostrovanju ukrepov pri vstopu v državo, da bi potniki iz kritičnih držav morali v karanteno.
Ponovno se namreč veča število okuženih oseb s koronavirusom, ki so zaenkrat vsi prišli iz tujine. Na temeljit premislek glede trenutnih ukrepov je opozorila tudi infektologinja Bojana Beović, ki meni, da bo v prihodnje treba temeljito premisliti, katere od izjem so res nujno potrebne in katere ne. Minister Aleš Hojs nato v četrtek napovedal, da bo vlada o tem odločala danes, ukrepi pa bi lahko začeli veljati že v petek ali soboto.
Vlada naj bi sicer danes v prvi vrsti pripravila seznam infrastrukturnih projektov, kar sledi sprejemu posebnega zakona, ki ga je DZ potrdil v okviru tretjega paketa protikoronskih ukrepov. Poslanci so namreč konec maja sprejeli interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covida-19, ki predvideva, da bo vlada sprejela seznam pomembnih investicij. Te bodo imele prednostno obravnavo pri pristojnih organih, tudi v primeru upravnih sporov zoper upravne akte.
Na ta način naj bi država zagotovila, da ti projekti čim prej stečejo in pomagajo zagnati gospodarstvo po koronski krizi, spodbuditi gradbeni sektor in prispevati k učinkovitemu črpanju sredstev, ki bodo na voljo v okviru EU, tako iz posebnega instrumenta za okrevanje in odpornost kot iz prihodnjega večletnega proračuna unije.
Zakon so pripravili na okoljskem ministrstvu. Kot je v predstavitvi zakonskega predloga povedal minister Andrej Vizjak, med tovrstne prioritetne investicije sodijo npr. predvidene in že javno znane naložbe v cestno in železniško infrastrukturo, nekateri veliki energetski projekti pa tudi določene prednostne večje naložbe na drugih področjih.
Radio Slovenija je ta teden poročal, da je bilo na prvotnem seznamu želja različnih ministrstev 670 projektov. Okoljsko ministrstvo je nato seznam zožilo na tiste, ki imajo finančni načrt in se lahko začnejo izvajati v kratkem. Že prvotni osnutek ožjega seznama s 135 projekti je bil po navedbah Radia Slovenija vreden okoli sedem milijard evrov.
Projekti na seznamu bodo podvrženi tudi posodobljenim smernicam EU pri javnem naročanju, ki naj bi skrbele za to, da se na razpisih za gradbena dela prepreči nepoštena konkurenca izvajalcev iz tretjih držav, npr. Kitajske ali Turčije.
Banke in predvsem podjetja medtem še naprej pričakujejo, da bo vlada sprejela novelirano uredbo, ki bolj jasno opredeljuje pravila za državna poroštva za bančne kredite za zagotovitev likvidnosti podjetjem.
Prav tako se v teh dneh pričakuje seznanitev ministrskega zbora z najnovejšo napovedjo gospodarskih gibanj Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Ta bo podlaga za pripravo rebalansa letošnjega proračuna, ki bo začrtal prilagoditev javnih financ posledicam epidemije covida-19.
Vir: Lokalec.si
