Z 10. marcem bomo prebivalci Mestne občine Maribor na dom dobili nove položnice Nigrada, na katerih bosta novi postavki, omrežnina in odvajanje odpadnih voda. Gre za zakonsko obvezno uvedbo, ki bi jo mariborska občina morala uvesti že leta 2012. Zadnja sprememba cene odvajanja odpadnih voda se je v Mariboru namreč zgodila pred 13 leti.
„Omrežnina, ki je namenjena sanaciji kanalizaijskega omrežja se bo pri porabi 10 kubikov povečala za dobre 4 evre in to bo dejansko tudi šlo za dodatna investicijska vzdrževanja kanalizacijskega omrežja v občini Maribor,“ pojasnjuje Marko Plečko direktor Nigrada. Glede na stanje kanalizacije v občini, je sprejem omrežnine nuja. „Glede na stanje je bilo nujno, da je Mestna občina nekaj naredila oziroma da bo namenila nekaj več sredstev za samo stanje kanalizacijskega omrežja,“ še dodaja Plečko.
Na mariborski občini opozarjajo, da je omrežnina potreben strošek za mariborska gospodinjstva. Več o omrežnini pa Vili Eisenhut, vodja Urada za komunalo MO Maribor.
Občina je sicer že lansko leto sprejela akcijski načrt, ki ne pomeni nič drugega kot to, da so pripravili podlage za gradnjo manjkajoče kanalizacije, ki je v mestu manjka za okrog 40 kilometrov. „In ocenjena vrednost teh manjkajočih kanalov je nekje dobrih 11 milijonov evrov,“ je še dodal Eisenhut. Iz omrežnine nameravajo do leta 2021, kolikor je pripravljen načrt, pobrati dobrih 60 odstotkov teh sredstev, preostalo bodo morali zagotoviti iz drugih virov proračuna.
Povišanje cen neizogibno
Povišanju cen se tako niso mogli izogniti, saj je občina že dobila odločbo okoljskega inšpektorata, ki je predpisal kje in kdaj se morajo v obdobju od leta 2016 do 2021 zgraditi manjkajoči kanali. Edina sprememba, ki je v tem času nastala je na podlagi tega lanskega neurja v mesecu avgustu, ki je poškodovalo del obstoječe kanalizacije, da so se dogovorili in dobili dopolnilni sklep, ki bo omogočil, da bodo najprej popravili kanale, ki so v mestu poškodovani. Teh je za dobrih 5 kilometrov in to bo stalo med 1,5 in 1,7 milijona evrov. „To bo prvi strošek, ki ga bomo pokrili ravno iz te omrežnine, ki v teh dneh prihaja na naslove občanov. Ta denar, ki bo na mesečni nivo prinesel okrog 100 tisoč evrov, že namenili za ta popravila,“ pojasnjuje Eisenhut.
Nigrad sicer upravlja s 450 kilometri kanalizacijskega omrežja, 40 kilometrov ga je potrebno dograditi, 10 pa je nujno potrebnih obnove. Kot primarno letošnjo nalogo izpostavljajo sanacijo poškodovanih kanalov, nato pa pridejo na vrsto še gradnje kanalizacije, kjer še manjka. Na dveh lokacijah so se dela že začela lansko leto, Spodnji Limbuš in nadaljevanje v Kamnici. „Po zadnjih podatkih je cca. 10 kilometrov takšne kanalizacije, ki bi jo morala občina nemudoma posanirati, saj že predstavlja kar nekakšno grožnjo sistemu za odvajanje,“ opozarja Dejan Tacer, vodja družbe kanalizacije pri Nigradu. Kljub temu, da je Maribor v 95 odstotkih kanaliziran, pa so še vedno nekateri sistemi, ki niso v tem sistemu, tam pa je stanje najbolj kritično. „Predvsem Limbuš, del Bresternice, Kamnice in Malečnika. To so nekako ta tri ključna območja, katere mora mestna občina Maribor izgraditi in odvesti odpadno vodo na centralno čistilno napravo,“ dodaja Tacer.
Sistem preobremenjen
Kanalizacijski sitem tako ne zmore več obremenitev, ki sledijo vedno močnejšim neurjem in padavinam. Maribor so tako že pred časom doleteli močni nalivi in neurja, kjer so prebivalci Maribora izkusili slabo zmogljivost kanalizacijskega sistema. Podražitev je sicer bila nujno potrebna, saj je tudi sanacija več kot očitno potrebna. Po večih letih vzdrževanja brez obnavljanja, kanalizacija več ne zmore tolikšnega pretoka.
Največ težav v Limbušu
Največje potrebe po obnovi so v Limbušu, kjer je potrebna dograditev kanalizacijskega omrežja in priklopa na Centralno čistilno napravo. „Vsa ta leta je bil eden izmed glavnih razlogov ali pa izgovorov, da se pač kanalizacija ni gradila ta, da preprosto ni denarja, da se ne pobira omrežnina. V tem času vmes, ker se omrežje ni vzdrževalo, so tudi tukaj postale velike potrebe. Vemo, da se na določenih mestih kanalizacija dobesedno sesuva in jaz upam, da bo v nekaj letih ta milijon kolikor bomo Mariborčani uspeli zbrati na tak način, vsaj za silo pokrpal najnujnejše zadeve pa zgradil zadeve tam kjer pač jih še ni,“ meni Andrej Šauperl, predsednik Krajevne skupnosti Limbuš.
Po pričakovanjih bi prve investicije v občini Maribor lahko stekle v maju oziroma juniju. Še pa enkrat opozarjajo, da je omrežnina zakonsko določena postavka, ki so jo v Mariboru sprejeli z večletnim zamikom. Tako se na položnice Nigrada vrača postavka, ki je nekoč tam že bila, ki pa bo zagotovo pomagala, da bomo občanke in občani Maribora imeli boljši kanalizacijski sistem in s tem zaščito pred drugimi težavami, kot je onesnažena pitna voda.
