Evropska noč raziskovalcev je vseevropska prireditev, ki poteka vsako leto zadnji petek v septembru od leta 2005, vanjo pa je vsako leto vključenih približno 30 držav in več kot 300 mest. leta 2017 je na teh znanstvenih dogodkih sodelovalo približno 1,1 milijona državljanov in več kot 21.000 raziskovalcev.
Cilj Noči raziskovalcev, ki zdaj že tradicionalno poteka po večini evropskih držav, tudi v Sloveniji, je opomin javnosti na družbeno pomembno vlogo raziskovalcev in znanosti, pa tudi njenega vpliva na vsa področja človekovega delovanja. V video izjavi pojasnjuje Zoran Stančič, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.
“Znanost ni sama sebi namen,” je povedal Stojan Sorčan z ministrstva za izobraževanje. Da je znanost potrebno približati ljudem, je bilo slišati na današnji okrogli mizi, na kateri so sodelovali tako znanstveniki Univerze v Mariboru, kot tudi Univerze v Ljubljani in letos na novo pridruženi Hiši eksperimentov iz Ljubljane.
Slovenija še vedno zaprta do tujcev
Osrednji namen dogodka je popularizirati poklic raziskovalca, znanstvenika in ga približati širši javnosti, zlasti mladim. Projekt skozi vrsto aktivnosti ozavešča o družbeno pomembni vlogi raziskovalcev, znanosti in vplivu le-te na vsa področja človekovega delovanja. Dogodek je tako zanimiv za vse, ki jih zanima, “kako deluje” in “kaj znanost pomeni za naša življenja”.
“V Sloveniji je okrog 9 odstotkov mladih raziskovalcev iz tujine, če pogledamo v številkah, pa je številka precej višja, kar 25 odstotkov raziskovalcev iz tujine. Potrebno je odpreti vrata, spodbujati mobilnost, ne se ukvarjati s tem, da bi zaprla vrata slovenskim državljanom pred tem, da bi šli v tujino, ampak pogledati kako lahko naredimo neko zdravo cirkulacijo znanja, ljudi, ker mislim, da je to tista prava pot za naprej,” je še dodal Sorčan.
Gre za izjemno priložnost zlasti za mlade, saj jim pomaga spoznati različne vidike atraktivnega poklica raziskovalca ter hkrati ponuja vrsto kariernih možnosti. Skozi eksperimente, predstavitve, gledališke igre, delavnice za odrasle in otroke, vodene izlete v laboratorijih, kvize o znanosti in podobno, imajo obiskovalci priložnost na interaktivni način navezati stik z raziskovalci in spoznati njihov prispevek k družbi.
“Evropska noč raziskovalcev pomeni odpiranje znanosti javnosti,” je dodal Stojan Sorčan z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. “Eno ključnih sporočil tega dogodka je, da znanost ni sama sebi namen, ampak je tu zato, da nam vsem skupaj pomaga,” je dejal.
“Evropska noč raziskovalcev pomeni odpiranje znanosti javnosti,” je dodal Stojan Sorčan z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. “Eno ključnih sporočil tega dogodka je, da znanost ni sama sebi namen, ampak je tu zato, da nam vsem skupaj pomaga,” je dejal.
V noči raziskovalcev bo sodelovala tudi Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, ki bo predstavila humanistične in družboslovne poklice, ki v družbi še vedno veljajo kot za zatirane ali celo manj vredne. Filozofska fakulteta tako vodi projekt “Humanistika, to si ti!”, namen katerega je ravno opozarjanje na zapostavljanje omenjenih ved. Dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Roman Kuhar o tem, da bo Noč raziskovalcev odlična priložnost promocije humanistike in družboslovja.
Univerza v Mariboru s praktičnimi prikazi znanstvenih eksperimentov
Kot vsako leto, se bo tudi letos Univerza v Mariboru pridružila Noči raziskovalcev z zdaj že tradicionalnim prikazov eksperimentov v Europarku. Projekt mariborske univerze je poimenovan “Varni z znanostjo” in med drugim obsega predstavitve zanimivih preizkusov, delavnice in zabavne prireditve, kot je na primer Akademski humor po slovensko. Urban Bren, prorektor za prenos znanja, Univerza v Mariboru o Noči raziskovalcev.
“To je odličen poklic, je poklic, ki ga digitalizacija, avtomatizacija in robotizacija ne bodo nadomestile, ker računalnik se po inteligenci še vedno ne more kosati s človeškimi možgani, po moči s človeškimi rokami pa se medtem lahko,” je še dodal Bren.
